|
tinkatonka -> RE: Septembrke 2010 - 3.del (17.9.2010 19:14:32)
|
Hej punce!
da se malo javim...
mi nas je tako pestro, a sploh nimam časa prižgat računalnik, kaj šele kaj napisat. No zdele je Jakob zaspal, Anej je šel spat k babici in dediju, mož pa gleda TV.
da na kratko opišem mojo porodno zgodbo...
Na zaspano sobotno jutro sva se z možem odpravila od doma, in sicer jaz na pregled v P, ker sem bila že 6. dan čez rok on pa v službo. Anej je to noč prespal kar pri babici in dediju in niti slutili nismo, da bo sobota za nas prav poseben dan. V čakalnici sprejemne ambulante v P, sem opazovala mamice, ki so iz ambulante prihajale oblečene v bolniščnične oblekice, saj veste tiste seksi zelene "vreče", v katerem si kot strašilo, in se odpravljale v porodne sobe, spremljali pa so jih bolj kot ne evforični a rahlo prestrašeni bodoči očetje. Vmes sem pisala tannyi še sms, da jo pozdravljam iz pritličja P in da se bo moj dan najvejetneje po pregledu nadaljeval na otroškem bazarju... no pa se je zgodba tega dne obrnila drugače. Po CTG-ju, ki ni kazal nobenega znaka, da se kaj pripravlja na porod, me pregleda še specializantka, ki presodi, da sem odprta 4 cm in mi predlaga, da grem kr rodit. No pa pejmo si rečem, se zjokam..oh ti hormoni...in kr malo v šoku se začnem oblačit tisto seksi zeleno oblekico. Pokličem moža, ki mu potem, ko mu rečem, da grem rodit, da pa sicer nimam nobenih popadkov in da zna trajat odgovori: no poklič ko naj pridem, in je bil po mojem odgovoru, da naj bo čez 2h že v porodni, kr malo šokiran. No nadaljevanje te zgodbe se seli v klistirnico, kjer sem presedela kako uro, se stuširala, nato pa so me preselili v porodno sobo št.9. Nobenega popadka, nič od nič, se uležem na posteljo. Predstavila se mi je ekipa, zdravnik Mišo, študentka Ana in babica Darja, naj bi me spremljali do 13:45 in na moj odgovor, da do takrat pa imam namen itak rodit, so se kr malo zasmejali. Nato so mi predrli plodni mehur, kar me ni popolnoma nič bolelo, le toplo vodo sem začutila med nogami, priklopili na CTG in smo čakali na moje popadke. Le kake 20 min zatem se mi v porodni sobi že pridruži možek, jaz pa sem že začutila nekaj svojih popadkov, ki so bili na 4-5 min, pa na 2 min in anto spet na 7min. Po dobr uri svojih popadkov me pregledajo in nisem bila nič več odprta, zato prejmem umetne popadke. Uf to pa je bila "veselica". Ura je bila cca pol enih in popadki so začeli na polno. Babica mi je "predstavila masko", moj najboljšo prijateljico med porodom. Tak občutek zadetosti...sej popadek ni nič manj bolel, a ko popadek doseže že vrh, si tako fajn "zadeta", da ti je itak vseeno ali te kaj boli, ali ne. Vglavnem jaz jo toplo priporočam. [sm=smiley36.gif] Po dobri uri, oz. ob koncu izmene, pa me je babici drugi ekipi predala že 8 cm odprta in bila sem le še slabo uro od tega, da spoznam najinega drugega otročička. Druga ekipa se spet predstavi, tokrat sem imela babico Vilmo, kapo dol pred njo!!! Ob cca 14h se je vsedla na konec moje postelje in mi začela prigovarjat, da če me kaj tišči naj kr pritisnem. Ker sem bila vsa zadeta od maske, pritiska sploh nisem dobro čutila, zato se mi je vse odvijalo s svetlobno hitrostjo. Kr naenkrat mi rečejo, gremo na hrbet, mi vzamejo masko..ti šment...in sem mogla pritiskat. Par popadkov in hop glavica je bila zunaj. Sem rekla "a res?" in ko so rekli, naj jo pobožam, si nisem upala, le pritisnila še enkrat in hop otroček je bil zunaj...yupiiii.[sm=bravo.gif][sm=bravo.gif]..ker ga nisem slišala takoj jokat, sem se kr malo ustrašila, a kmalu sem zaslišala enega najlepših zvokov..jok svojega drugega fantka, ki sva ga poimenovala Jakob!!! Sam iztis je bil dosti bolj boleč kot prvič, saj je imel Jakob kr veliko glavo (36cm), babica Vilma, pa mi je tako profesionalno čuvala presredek, da sem ji od srca hvaležna, da nisem bila rezana. Le dva lepotna šivčka sem dobila. Tako da lahko normalno sedim in hodim, no obiski wc-ja pa še niso najbolj prijetni. No toliko na kratko/dolgo...kakorkoli že....prekrasno je imeti spet dojenčka doma, drugega sina. Sicer se loviva s hranjenjem, ker se Jakobu ne da vlečt prek nastavka. Jaz si zdaj mleko črpam, a žal ne načrpam dovolj niti za en njegov obrok, tako da pijem sezamov napitek, jemljem tablete za spodbujanje mlečnosti in upam, da bom dobila v kratkem kak naval mleka. Še kak recept prosim? Jakoba tudi pristavljam na dojko vsak obrok, a se samo crkla, če mu sploh seveda uspe zagrabit nastavek (brez žal zaradi mojih bradavic ne gre), ker je hud, če ne priteče takoj ven.
drugič pa več o tem, kako je Anej sprejel bratca.
mala, almera, archie in ostale mamice, ki vam še nisem uspela čestitat ob rojstvu vaših sončkov..... ČESTITKE!!!!!!!!!!!!!!!!!! Naj bo vašim otrokom položena sreča in zdravje v zibelko! Veliko se crklajte!!!
Grem zdaj k možu malo, sicer bo pa treba spet črpalko v roke vzet in se it mlekarno. [sm=smiley13.gif]
Pozdrav, Tina
|
|
|
|