ronja
|
Sicer se strinjam z Ankico, pa res je tudi, da jaz navadno nimam telefona s seboj (me je lubi lepo prosil, ko se je zelo približal moj PDP, če bi zdaj pa lahko vzela vedno s seboj telefon na plavanje - sem ga, čeprav sem mu povedala, da bi tam ziher vsi pomagali in da ne bom tam sama, če se mi kaj zgodi. Ampak se je boljše počutil in zato sem ga pač takrat jemala s seboj.) Ne bi bila jezna in užaljena, bi me pa čisto mogoče zaskrbelo zanj. Vendar sva midva navajena, da mobi je, al ga pa ni, nobeden ni preveč reden glede tega in se zato ne sekirava. Če bi bila navajena, da se javljava, pa bi bilo težje. Je pa lubija tudi zadnjič stisnilo, ko je zjutraj odpeljal male v vrtec, jaz sem bila pa mal čudna po tejle operaciji osmic in sem nekaj skup padala in potem ko se mu nisem nič javila ne na mobi, ne na stacionarca, ne na mail... ga je zaskrbelo. je hotel že domov it pogledat, pa sicer ni paničar, niti pod razno! mene pa so iz vrtca klicali, da Ronja jjoka in sem šla ponjo in seveda nisem vzela mobija s sabo, sem samo šibala. On je pa mislil, da sem tok časa v nezavesti, da nič ne slišim, pa ga je zaskrbelo. Vseeno moram pa našo miss malo zagovarjat: Neodgovornega je v tem kaj? Mislim, kaj lahko človek naredi 1.300 km stran, če se zgodi nekaj nujnega? Tudi če se v isti milisekundi usede v avto - ti ne more pomagati. Nič. Niente. Razen da boš v paniki, kako hitro bo to pot prevozil. In če se po idealnem scenariju tebi zgodi nekaj bo 12:01, ker je on takoj izklopil telefon in ga ti uspeš preklicati ne vem katero uro več naslednji dan, kako ti bo pomagal? Ne more ti. In, konec koncev, če bi bilo nekaj res tako usodnega in nujnega, ga ti niti ne bi mogla klicati. Pač je ves riziko v odhodu samem - zato mu ne teži še sedaj, ker je brezproduktivno. mili, pozabljaš, da smo čustvena bitja - ne more ji fizično pomagat, tu se strinjam. Ampak lahko ji pa čustveno - lahko ji recimo reče: "drži se, lubi", tik predno gre v operacijsko. In večini žensk bo to pomagalo, če jim reče njihov partner. Lej, ko sem jaz začela krvavet, ko da so me zaklali, ko sem bila 3 m noseča z Lejlo, je bil lubi na terenu (mimogrede, je bil seveda nedosegljiv, ker navadno ni signala, kadar delajo bogu iza nogu, potem se najprej še ni mogel javit - narava dela. In je vedel, da je kriza, ker sem večkrat zapored klicala, česar sicer ne počnem). Vedela sem, da mi ne more nič pomagat, pa sem mu vseeno želela povedat, kaj se dogaja (in seveda sem mu rekla, da naj en drug vozi tisti dan - in se je res tako zmenil). In čeprav ga ni bilo zraven, mi je pomagal. Ker sem videla, da se tudi on boji, da je tudi njemu hudo, da si jo tudi on želi in da sva skupaj v tem. veliko ti lahko pomaga, tudi 200 ali 1300 km proč. Pa če se začnejo navadni popadki, lahko vmes že domov pride (lubi je šel v Split službeno, po mojem PDPju in sva bila zmenjena, da ga pokličem, ko se bo kaj začelo dogajat - in sem ga - in je prišel domov in potem sem šla rodit). Ja, Split je pol bližje, ampak kolikor časa je moj porod trajal, bi tudi iz Makedonije prišel. In, konec koncev, če bi bilo nekaj res tako usodnega in nujnega, ga ti niti ne bi mogla klicati. Tudi ni čisto res. Imela sem že precej nujnih problemov, pa se navadno da prej poklicat. Ne moreš poklicat, če te avto zbije. Če ti pa plodovnica odteče, pokličeš, medtem, ko čakaš rešilca. Če dobiš popadke, tudi vmes pokličeš. Če začneš krvavet, tudi. Nisi v sekundi že v p. in do takrat imaš čas klicat očeta svojega otroka, da ve, kaj se dogaja. Zaradi mene - tudi če bi šel user posted image . Itak sem odspala svoj del. Mili, če ga pa ne prespiš, potem si ga lahko prekleto želiš zraven. Meni je pomagal s tem, ko je bil zraven, da sem se lahko obešala po njem, recimo, tadrugič bi sploh komot vse sama izpeljala, brez babic (saj tudi skoraj sva - bile so tam 10 min, pa tudi če jih ne bi bilo, bi bilo isto). kar se mene tiče, rajši rodim brez babic kot brez njega (če je vse ok pri porodu seveda - če se karkoli zakomplicira, jih rabim, da ne bo kdo narobe razumel). gina, ne vem, kakšna je miss ladyina nosečnost, ampak meni so recimo prepovedali dolge vožnje - z razlogom. Takrat bolj pritiskaš na plod in če je nosečnost rizična, se lahko začnejo kake zelo neprijetne stvari - recimo prezgodnji popadki. Tako, čist iz izkušenj. Sama sicer nisem panik, vedno mislim,da bom ok in se mi ne zdi nič takega, če nekaj časa ni dosegljiv (recimo danes je na terenu in mu je že zjutraj crknil mobi - me je namreč poklical iz sodelavčevega, zato vem;) in bo pač nedosegljiv do jutri zvečer, ko pride domov. J* ga, desi se to. Ampak mislim, da tu sploh ne gre za to, ampak bolj zato, da ima ona občutek, da jo kaznuje zato, ker ni hotela it zraven in da ne misli na dobro za njiju. Se pa strinjam, da 28 tednov še ni tako visoka nosečnost in da ne morejo bit naši dragi 9 mesecev v pozoru, ker se pač vedno lahko kaj zgodi. Ampak po drugi strani pa sem jaz s svojo pretirano brezbrižnostjo večkrat naredila štalo... Tako da je včasih boljše bit mal panik. evo, jaz pa tega nisem nikol razumela, majke mi da neuser posted image a pol bi blo boljš, da bi se mu kaj res zgodilo, če bi cel polomljen in mogoč celo mrtev ležal tam nek v makedoniji, a to bi bil pol opravičljiv razlog, da se ne javlja na telefonuser posted image in zdej ko je z njim vse ok, ko bi mogla bi vesela, da je živ in zdrav..ne, užaljenost. jao jao...pa sej to ženske ful delajo, en tak trend se mi zdi da je to ulla, ti to vedno obrneš: seveda, če se človek ne more javit, ker je imel nesrečo, je to gotovo opravičljiv razlog. Ampak kje piše, da bi bilo to, da bi imel nesrečo, boljše? Ona samo pravi, da jo je skrbelo zanj. Užaljena pa je zato, ker jo je zaradi njega skrbelo - sicer pretirava, ampak vseeno pa razumem, da ima svoj razlog. Tebi pomenijo ene stvari veliko (da ti da mir, ko ga rabiš), njej pa druge. Kot bi ti svojega nahrulila, če te ne bi pustil pri miru, ko to rabiš, tako ona svojega, če se ne javi- zakaj je to tako težko razumet, da smo si različni in nam različne stvari veliko pomenijo?
|