Hator
|
- No, bomo probali upoštevat-vsaj delno-tole z mlekom, čeprav bo težka, ker smo pri nas kar vsi mahnjeni na mleko in mlečne izdelke; pa tudi dišijo mi, čeprav sem fulllll prehlajena. - Sladkarije-mi mu damo kak piškotek, občasno, če jemo mi kaj sladkega, dobi tudi on kak košček, sem mu dala tudi že kako čokoladico ali milchschnitte, čeprav nisem zagovornik tega; sam naš tati je včasih preveč radodaren - Moj G je kot ata Smrk s svojo zgodbo-je še daleč? ne, ni daleč. je še daleč? ni daleč....je še daleč? daleč, daleč.... Hočem reč, namesto, da bi mi že v štartu rekel, da moramo prit do 37. ali 38. tedna, on reče...vsaj še do... je treba zdržat, pol naslednjič reče, da vsaj še oktobra je treba zdržat, zdaj je rekel, vsaj še do 10. je treba zdržat...ah, ja... je prav pojava. No, saj ima prav, vsaj da motivacijo. V glavnem nič novega, dol vse zmehčano, mali še vedno na glavico, še kakih 14 dni naj se glih ne aktiviram preveč, pol grem lahko pa tud doma generalko nardit Pravi, da ima na sumu, da bomo šli v Rim prej, tako kot tudi prvič...ampak da zagotovo se nič ne da rečt, tako da čakamo. No saj jaz bi kakih 14 dni še kar počakala. Se moram prej še pozdravit, pa Luka mora biti tudi zdrav, da nas bo lahko obiskal v P, pa po hiši moramo še kaj naredit... Me pa bolijo sramne kosti tako, da se zvečer komaj premikam. Mrzlo pa je, jaz sem šla iz kratkih rokavov-ker mi je zdaj skoz vroče-v bundo (včeraj prvič) in me je zeblo. In hvala bogu jo lahko zapnem kljub trebuhu, ki je že kot ena žoga
|