|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Šok
26.7.2010 14:18:15   
sazi
IZVIRNO SPOROČILO: Najaa

Zarad vseh teh zgodb pa je najboljše, da se pustiš presenetit in sploh ne vprašaš za spol. Nekatere zapadejo v hude depresije zaradi drugega spola, kakor so ga pričakovali. In ja, želel si si otroka verjetno, ne prav punčke... no, ponavadi je tako, pustimo tiste "ni važno kaj bo, sam da bo lulal stoje" user posted image
Mislim, da ko boš anonimna 1 dobila otročka v naročje, ti bo pomembno samo, da bo z njim vse ok.



Sem mislila napisat nekaj podobnega, pa me je Najaa že prehitela. Preveč se forsira to napovedovanje spola in prevečkrat se zmotijo. Mene so gledali kot da sem z lune padla, ko jim nisem vedela povedat, "kaj" imam v trebuhu - ja, otroka vendar. In mi je bil nepopisen občutek, ko so mi takoj po pordu na trebuh položili malo toplo štručko in rekli: "fantka imate!".

(odgovor članu Najaa)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: Šok
26.7.2010 14:31:40   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: sazi

IZVIRNO SPOROČILO: Najaa

Zarad vseh teh zgodb pa je najboljše, da se pustiš presenetit in sploh ne vprašaš za spol. Nekatere zapadejo v hude depresije zaradi drugega spola, kakor so ga pričakovali. In ja, želel si si otroka verjetno, ne prav punčke... no, ponavadi je tako, pustimo tiste "ni važno kaj bo, sam da bo lulal stoje" user posted image
Mislim, da ko boš anonimna 1 dobila otročka v naročje, ti bo pomembno samo, da bo z njim vse ok.



Sem mislila napisat nekaj podobnega, pa me je Najaa že prehitela. Preveč se forsira to napovedovanje spola in prevečkrat se zmotijo. Mene so gledali kot da sem z lune padla, ko jim nisem vedela povedat, "kaj" imam v trebuhu - ja, otroka vendar. In mi je bil nepopisen občutek, ko so mi takoj po pordu na trebuh položili malo toplo štručko in rekli: "fantka imate!".


se podpišem pod obe. midva sva že na začetku rekla, da ne želiva vedet, kakšnega spola bo. celo nosečnost sem imela občutek, da bo punčka. zdaj imamo pa takega nežnega fantka in ga ne zamenjam za nič na svetu user posted image  kot pravi uškinamama, nama je pisan na kožo user posted image

(odgovor članu sazi)
  Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: Šok
26.7.2010 14:33:30   
uškinamama
Uškina mama bi še kaj pravila, samo....user posted image

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.


(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Šok
26.7.2010 14:36:31   
Šarki
jap, mi2 sva bla pa zihr da bo fant, pa je bla punca. oz kakor mož reče: rodil se je fantek, ampak smo ga prehitro na sonce dali, pa je počil user posted image   drugač je blo pa meni čisto vseeno kaj bo, tko da....

_____________________________

They said we should all pay our tax with a smile. I tried- but they
wanted cash.

(odgovor članu uškinamama)
Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: Šok
26.7.2010 14:54:37   
barika
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

no če je tako kot ste napisale ostale ki imate z nosečniškimi hormoni že izkušnje bo že držalo. oprosti anonimna če sem malo grobo napisala. Stvar je v tem da si sama zelo želim otroka in po splavu mi je res čisto vseeno katerega spolo bo samo da bo zdrav. Verjetno res hormončki naredijo svoje tako da kar pogumno naprej.


pa sej v končni fazi je verjetno (upam) vsaki, ki zanosi popolnoma vseeno kaj ima, samo da je otrok zdrav, samo, ko ti pa na parih pregledih rečejo, punčka, oz. fantek je, pa začneš razmišljati kako ji boš delala kitke, p oblekice, ali pa s fantom nogomet igrala itd ... pa imaš že ime, pa take stvari, je pa kar en mali šok (pa ne slabonameren), ko rodiš, pa je modro namesto roza (ali obratno).user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: Šok
26.7.2010 14:56:54   
barika
IZVIRNO SPOROČILO: sazi

IZVIRNO SPOROČILO: Najaa

Zarad vseh teh zgodb pa je najboljše, da se pustiš presenetit in sploh ne vprašaš za spol. Nekatere zapadejo v hude depresije zaradi drugega spola, kakor so ga pričakovali. In ja, želel si si otroka verjetno, ne prav punčke... no, ponavadi je tako, pustimo tiste "ni važno kaj bo, sam da bo lulal stoje" user posted image
Mislim, da ko boš anonimna 1 dobila otročka v naročje, ti bo pomembno samo, da bo z njim vse ok.



Sem mislila napisat nekaj podobnega, pa me je Najaa že prehitela. Preveč se forsira to napovedovanje spola in prevečkrat se zmotijo. Mene so gledali kot da sem z lune padla, ko jim nisem vedela povedat, "kaj" imam v trebuhu - ja, otroka vendar. In mi je bil nepopisen občutek, ko so mi takoj po pordu na trebuh položili malo toplo štručko in rekli: "fantka imate!".


lahko je rečt, dokler ti na morfologiji celotnega premoženja direkt perd "kamero" ne pritisne user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu sazi)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: Šok
26.7.2010 15:08:21   
Hanuši
90% so krivi hormoni. Sicer ne poznam občutka v nosečnosti, da ti dol visi, a, ko boš dobila v roke tisto malo, dišečo, nebogljeno štručko, sploh ne bo več važno katerega spola je, bo tvoje in samo tvoje največje zlato, smisel življenja.

Poizkusi si najti pomoč, da boš lahko uživala v nosečnosti in se veselila vsakega giba, ki bodo kar kmalu boksarske brce postale.

Po drugi strani, pa bodi vesela, da si izvedela že sedaj. Od sestrične sodelavki so ves čas napovedovali punčko in seveda so posledično nabavili roza cunjice, roza voziček, sobica je bila kot iz Barbie kataloga, rodil se je pa zdrav in navihan fantiček. Pa so se kaj hitro sprijaznili, samo zelo kmalu so morali v nov shoping.

_____________________________

When they placed you in my arms, you slipped into my heart

(odgovor članu barika)
Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: Šok
26.7.2010 19:29:09   
x_srečka_x
Sama sicer nisem imela takih občutkov, je imev pa mož ima že dva fanta iz prejšpne zveze zdaj si je potihem želel punčko, na NS so res napovedali, da bo punčka, na morfologiji pa je tej punčki zrasel lulček user posted image  Mož je bil seveda presenečen, po drugi strani tudi malo razočaran. Danes pa je čisto presrečen da ima še enega fantiča. Velikokrat se tudi pošali na račun tega, češ da sedaj pa res vidi da punčk "ne zna" naresti user posted image .
Glavo pokonci, ko bo fantiča dobila v naročje se bo razila največja ljubezen in povezanost user posted image

(odgovor članu Hanuši)
Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: Šok
26.7.2010 19:47:42   
Mushroom
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen


Na nuhalni so mi napovedali deklico - kar sem si tudi močno želela...



Ni nuhalna malo prezgodaj, da bi 100% verjeli v napoved spola? Jaz se na nuhalni niti nisem spomnila, da bi vprašala po spolu. Anonimna, nisi edina, ki si šokirana, poznam več takih zgodb. Saj še imaš veliko časa, da se navadiš, da nosiš fantka user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: Šok
26.7.2010 19:52:22   
Anonimen
Občutki so čisto normalni - se zgodi, in ne samo 1x.

In najbolj normalno je, da ko se otrok dejansko rodi - ga imaš rad kot ne bi mogel imeti nobenega drugega otroka takrat. Tako je pač, v naravi...

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 35
   [Brisano sporočilo]
27.7.2010 12:27:16   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 36
   RE: Šok
27.7.2010 16:44:36   
3x mami

IZVIRNO SPOROČILO: Katy78
Ti pa malo protislovno govoriš. Najprej, da se odločaš za otroka ne glede na spol potem pa, da se celo nosečnost nisi mogla sprijaznit da bo punčka. Ja, se odločiš za otroka, ampak hormoni pa ob taki novici naredijo svoje, ne glede na to, da si želiš OTROKA ne glede na spol, kar je bilo očitno tudi pri tebi. Meni se to ne zdi nič groznega in obtoževanja vredno. Mislim, da Anonimne ni za obsojat, vsak od nas se sreča s tako ali drugačno stisko, ki se zdi zunanjemu opazovalcu velikokrat smešna in nevredna sekiranja.


ne, nic protislovno (se enkrat preberi moj post). dala sem to skozi in ugotovila na svoji kozi, kako neumno je bilo vse skupaj. zato pravim, da je vseeno, kaj je. vazno da je otrok, in da je zdrav. ne, ni grozno, ampak brezveze in krivicno do otroka. mogoce bo to tudi anonimna ugotovila, cez cas. ce si nekaj zelis al pricakujes, je normalno, da si presenecen. ampak potem to mine.

(odgovor članu Katy78)
Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: Šok
27.7.2010 18:37:11   
natasarobi
Nisem bila nikoli v tvoji koži, vendar sem 2x morala prekiniti nosečnost skoraj na sredini zaradi nepravilnosti ploda. Sedaj sem tretjič noseča (na koncu) in kmalu bo mali prijokal na svet.

Na NS mi sploh niso omenjali kakšnega spola naj bi bil in mi je bilo vseeno. Po AC smo izvedeli, da bo fantek. Verjemi mi, da sem se parkrat vprašala oz. podvomila v izvid kljub temu, da gre za zelo zanesljivo preiskavo (da ga niso zamenjali, da se niso zmenili v spolu), ampak mi je čisto vseeno in tudi tebi bo čez nekaj časa. Gre za hormone plus pričakovanje, da boš imela punčko. Je pa res, da UZ ne moreš kar verjeti kakšnega spola bo otrok - se slabo vidi,ali zdravnik ne vidi prav, pa malo ugiba,..... 

(odgovor članu 3x mami)
Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: Šok
28.7.2010 10:00:39   
Anonimen
No, jaz pa moram priznat, da se mi je zgodilo enako kot tebi. Do nosečnosti nisem nikoli razmišljala o spolu otroka, ko pa sem zanosila, sem takoj začela upat, da nosim deklico.
Na večer pred UZ morfologijo sem partnerju zaupala, da se bojim naslednjega dne, ker sva se odločila izvedeti spol, in svoje reakcije če bo deček. V sebi sem vedela, da nosim dečka, pa sem to "čutenje" odganjala. In naslednji dan je UZ pokazal - dečka.
Še sedaj ne vem kako sem prišla iz zdravnikove ordinacije v avto. Bila sem, milo rečeno, v šoku. Fantkov sem se nekako bala. Bila sem zaposlena v neki osnovni šoli in ko sem opazovala otroke, sem videla, da so dečki glasni, robati, energični, nekateri divji, ne morem rečt "nasilni" ampak večina jih ni bila prav nič nežnih. To me je vrglo iz tira, ker sem sama človek, ki potrebujem ob sebi mirne, nežne ljudi. Nimam neke "življenjske energije", služba me celo uniči in ko pridem domov, najmanj kar si želim je kričanje, tekanje. In točno takega dečka sem dobila. Priznam, da mi je bilo zelo težko to sprejeti. Seveda pa sem to predelala v sebi in sprejela, ko sem rodila pa si itak nisem mogla niti predstavljat koga drugega v naročju kot Njega. Bil je čudovit in meni se je zdel najlepši otrok, kar se je kdajkoli rodil user posted image  
Od ganjenosti in ljubezni do njega sem cele mesece hodila naokoli s solznimi očmi, ponosna da je bilo kaj! Seveda pa želja po deklici ni nikoli ugasnila. Zavistno sem opazovala okoli sebe prijateljice z vozički, v katerih so se vozile male rozaste štručke s cvetličnimi klobučki, ko so ti otroci začeli plazit in shodili, so bile razlike gromozanske. Te deklice so k sebi stiskale svoje medvedke, moj je plezal po drevesih, deklice so česale svoje lutke, moj se je do kolen zakopal v blato, te deklice so se stiskale in ljubčkale svoje mamice, moj me je odrival in grizel. Seveda vem, da obstajajo izjeme in vem, da se bo oglasilo cel kup mamic tukaj z "nežnimi fantki", ampak roko na srce - fantki SO bolj glasni, bolj divji, bolj aktivni. Večina jih je takih in moj spada v to večino. Nimam ga zato nič manj rada, le veliko dela je in zaradi njegove fantovske narave in moje potrebe po nežnem življenjskem "sopotniku" je med nama zelo težko vzpostavit ravnovesje. Zelo se trudim in v to vlagam ogromno energije, kar me dosti stane.
Dve leti po rojstvu sina sem ponovno rodila. Deklico. Svojih občutkov sreče ti ne morem opisat. Ne, ne bi mi bilo vseeno, če bi se spet rodil fant. Jaz mislim, da bi bila spet v še enem šoku, ampak tako je življenje.  Vem, da bi se sprijaznila in ga ljubila čisto enako močno, kot ljubim sina in hčerko. In deklica je nežna, pride k meni me poljubčkat, stisne se k meni, me boža, je sicer živahna zdrava deklica, vendar čisto drugačna od sina. Sin vse dela hitro, sunkovito, glasno. Ona je umirjena, bolj natančna, 1000krat bolj nežna.
Včasih se zalotim, ko pomislim, da če bi se rodila deklica v prvo, se najbrž sploh ne bi odločila še za kakega otroka, ker bi bila tisto zame popolna sreča. Seveda vem, da ni tako in da če bi se rodila v prvo deklica, bi najbrž zahrepenela po dečku. To so čudne zadeve v naših glavah, ki jih vsi ne moremo kontrolirati. Želje se pač rodijo v podzavesti, v srcu in ne, ne verjamem, da je človeku vseeno. Seveda se navadi na situacijo, jo sprejme, predela v sebi in da je v tem trenutku to podlaga za popolno srečo, ki jo prinese zdrav otrok.

Moje mnenje je, da imaš slabo vest do otroka, ki ga nosiš. Glej, to moraš sama v sebi predelat. Tako bo in pika. Ne naredi si lažnih upanj, da pa bo lulek odpadel. Imam tudi tako prijateljico in njej se je hotelo zmešat, po 100 UZ je še vedno upala, da so se vsi zmotili. Tako to ne gre. Predelaj, sprejmi, verjemi, da boš otroka ljubila.

Jaz sem se "potolažila" (ne vzemi tega dobesedno) tako, da sem šla v trgovino in mu kupila prvi bodi. Izbrala sem čudovit bodi z modrim kužkom in modrimi napisi. V tistem trenutku sem ga popolnoma sprejela v svoje srce. Verjemi, da boš tudi ti.

In morda te v naslednji nosečnosti preseneti deklica. Ti želim iz vsega srca.

Upam, da ne bom obsojana, taki so pač moji občutki, taka sem, zase mislim, da nisem slaba oseba in da nisem slaba mama. Če dam na tehtnico, ker sem anonimna, lahko tudi dam iz sebe brez da me kdo, ki me tu pozna, obsoja tudi v reali: priznam, oba imam enako rada, s sinom se težje uskladiva in se tudi slabše razumeva, prihaja do veliko konfliktov, s hčerko sem bolj popustljiva, bolj nežna, bolj jo ljubčkam, a je tudi ona taka, da se pusti.

(odgovor članu natasarobi)
  Neposredna povezava do sporočila: 39
   RE: Šok
28.7.2010 10:20:15   
eva1
Zadnja anonimna-seveda to so tvoji občutki, ki jih ne mislim obsojat, vsak po svoje..rada bi napisala le to, da imam sama 2 fantka(eden še dojenček) in punčko...in prvorojenec, je navečja mamina mazica na svetu, on bi se non stop cartal, božal, prav tako hčerka..ko sem brala tvoj post sem prvo pomilsila kaj pa če si sama z vzaganjem in nekim vzorcem vzgojila "divjaškega " fantka? Ne vem razmišljam, ampak jaz večina fantov ki jih poznam so manj zahtevni od punč, nežni, ljubeči..

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: Šok
28.7.2010 10:20:35   
Arwenko
Jaz pa nekako razumem avtorico tega posta, sedaj stopam v 18. teden in že preden sem zanosila, vedno, odkar pač pomnim, sem si želela deklico. Spola nam do zdaj še ni uspelo izvedet, ampak nekako slutim, da se mi moja želja ne bo izpolnila in da imamo fanta. Kljub temu, da vem, da je na koncu itak pomembno samo, da je živ in zdrav in da smo se krepko več kot 2 leti trudili za tega otroka, si pač ne morem pomagat, da mi nebi bila deklica ljubša. Jaz ne vem zakaj bi to bil tak kriminal, da je treba ljudi obsojat, če pač imajo določeno željo. Kako bom sama reagirala, ko bom dejansko zvedela kaj bo, četudi šele ob rojstvu ne vem, lahko pa te občutke razumem. 

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 41
   RE: Šok
28.7.2010 10:22:53   
Anonimen
No to je točno to, kar se meni plete po glavi - samo da se meni ni dalo pisati tako na "dolgo".
Pač - se bom sprijaznila s tem da nosim fantka. Ni mi sicer vseeno - ampak moram
reči da se počasi privajam na to... Ko sem napisala prvi post, sem bila res komaj dobro od ginekologa in
te novice nisem še dobro premlela... Me je zadela kot strela z jasnega. Sploh nisem pričakovala fantka. Res ne. Kot sem že napisala imamo v familiji same "babe" in tudi zase sem pričakovala da bo tako. Tako da bo to šok tudi za moje starše, saj bodo dočakali prvega vnuka, tudi za moje sestre.. saj bodo njihove hčere dobile prvega bratranca...

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 42
   RE: Šok
28.7.2010 10:38:49   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: eva1

Zadnja anonimna-seveda to so tvoji občutki, ki jih ne mislim obsojat, vsak po svoje..rada bi napisala le to, da imam sama 2 fantka(eden še dojenček) in punčko...in prvorojenec, je navečja mamina mazica na svetu, on bi se non stop cartal, božal, prav tako hčerka..ko sem brala tvoj post sem prvo pomilsila kaj pa če si sama z vzaganjem in nekim vzorcem vzgojila "divjaškega " fantka? Ne vem razmišljam, ampak jaz večina fantov ki jih poznam so manj zahtevni od punč, nežni, ljubeči..


Preberi kar sem zgoraj napisala: Seveda vem, da obstajajo izjeme in vem, da se bo oglasilo cel kup mamic tukaj z "nežnimi fantki", ampak roko na srce - fantki SO bolj glasni, bolj divji, bolj aktivni.

To je vzorec, ki ga vidim na širši populaciji, kot jo vidiš ti doma pri dveh otrokih, ne pozabi kar sem napisala, delam v šolstvu in imam vsako leto priliko videti in spoznati zelo raznolik vzorec velikanskega števila otrok.
Poglej malo v časopise, internet, kroniko - opazila boš, da v večina problematičnih zadev obravnava predvsem predstavnike moškega spola, več je nesreč, kjer so udeleženci moškega spola ipd.
To je dejstvo.

In ne, mislim, da nisem mogla vzgojit enega otroka, ki je glasen, hiter, robat in čez dve leti še enega otroka, ki je njegovo čisto nasprotje. To bi bilo popolnoma nemogoče. Poleg vsega sem tudi sama človek, ki mu v tem nisem mogla nikakor biti za vzor, ker sem umirjena in tiha.

(odgovor članu eva1)
  Neposredna povezava do sporočila: 43
   RE: Šok
28.7.2010 21:07:08   
Taddy78
Jaz pa gledam na to nekako takole...sama bi recimo dala vse, da bi imela še eno štručko, ne glede na spol.
Tako da ja, tudi z moje strani je to videti oz. slišati precej egoistično. Hormoni gor ali dol.
Prvo kot prvo je že sama zanositev en velik čudež, ki bi se ga morala veseliti vsaka ženska ( so tudi tu izjeme, pa s tem ne mislim na avtorico tega posta). Seveda so bolj ali manj skrite želje v zvezi s spolom, ampak razmišljati s takim tonom user posted image
Ok, saj ne rečem, ne slišim prvič za jezo, ker pač ni to, kar si nekdo želi, pa vseeno.

Anonimna bodi raje vesela, da si zanosila in da imaš možnost okusiti veselje materinstva, pa četudi bo dete lulalo stoje in ne sede. In mislim, da bi si resnično morala poiskati  strokovno pomoč, ker eno so hormoni, eno so pa te grozne misli s katerimi se ubadaš-kar pomoje ni ravno normalno.

Seveda bo marsikaj drugače, ko boš lepotca prvič stisnila k sebi, ampak otrok marsikaj čuti že ko je v trebuhu in že zato, da ne boš po porodu padla v še hujšo depresijo, moraš poiskati nekoga, ki ti bo malo zbistril misli in te spravil na pravo pot.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 44
   RE: Šok
29.7.2010 21:22:30   
aknela123
nekatere ste napisale krasne odgovore in se celo zelo razpisale ( anonimna s prvim fantkom in drugo punčko).
meni se zdi super družina od anckebancke user posted image  bravo za štiri fante!

tudi sama sem si želela sina kot zivepo, v prvi nosečnosti nisem vprašala za spol, prepričana sem bila, da bo sin in ko sem dobila svojo punčko na golo kožo, je postala zame največje bogastvo.
v drugo sem zanosila z enojajčnimi dvojčki in dokler nisem izvedela za spol sem možu govorila "pa to ni mogoče, pa to ne more biti res, kaj če sta punčki? pa kaj bom s tremi babami?" priznam, da sem si pač vedno želela sine. in veste kaj, zdaj imam pa res tri babe, od teh dve čisto enaki (enojajčni) in so moja največja sreča (uf, tudi največje garanje user posted image ). 
fantje bodo pa tudi k naši hiši prišli čez nekaj let user posted image .

tako, da avtorica posta, čustva, ki te prevzamejo ob rojstvu, ko primeš svojo štručko prvič v roke, mislim, da ko boš to doživela, ti bo pomembno samo, da je otroček zdrav in občutila boš, da je tako močno nebogljen in tvoj.

(odgovor članu Taddy78)
Neposredna povezava do sporočila: 45
   RE: Šok
29.7.2010 21:52:15   
lananai
Jst te tudi razumem. Drugače je, če ti že takoj napovejo user posted image in ostane user posted image do konca. Oziroma user posted image in ostane user posted image do konca. Ko se pa že psihično pripraviš na določen spol, ki ti ga napovejo, in mogoče že celo kupiš kaj v tej barvi, je najbrž kar težko odmislit en spol in začet razmišljat o drugem. Mogoče si se z njo že celo pogovarjala, ji dala že ime... zdaj je pa kar naenkrat fant. Ga boš pa zagotovo imela enako rada, kot bi imela punčko. Samo v glavi je treba naredit preklop in JI nehat govorit, da ji boš kitke pletla, ampak MU povedat, da bosta pred hišo velikokrat brcala žogo. Pa bo. user posted image Srečno.

(odgovor članu aknela123)
Neposredna povezava do sporočila: 46
   RE: Šok
29.7.2010 23:16:23   
BLOOM 1
IZVIRNO SPOROČILO: Šarki

jap, mi2 sva bla pa zihr da bo fant, pa je bla punca. oz kakor mož reče: rodil se je fantek, ampak smo ga prehitro na sonce dali, pa je počil user posted image   drugač je blo pa meni čisto vseeno kaj bo, tko da....



Ta je pa dobra user posted image user posted image

user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image


_____________________________

Tukaj si,naša mala sreča!!!

Radi te imamo!!!!
N&N 12.10.10.
N. 29.12.11




(odgovor članu Šarki)
Neposredna povezava do sporočila: 47
   [Brisano sporočilo]
30.7.2010 10:12:18   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu BLOOM 1)
  Neposredna povezava do sporočila: 48
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Pojdi na:





Zgodbe malih junakov: Potrjen je bil sum p...
photo
Spomnim se, da osebju v porodni sobi nisem želela povedati, kako bo fantku ime, saj sem želela, da je najprej postopek m...
Majhne skrivnosti za lažji porod
Spoznajte trike, ki lahko ženskam pred in med porodom zelo pomagajo!




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?