ronja
|
Lejla spet kašlja! Grrrr! Pa tako sem si želela v službo! Pogrešam jo! Lih mi zalaufa, pa moram ostat doma (bolana jaz, bolani otroci...) Lubi je pa na terenu (je šel že ob 4:30, tako da niti ni vedel, kako bo), tako da niti nimam izbire... mah! Bi pa lahko poleg tort kdaj gor prilimala še kakšne druge jedi, da vidimo kako to zgleda...ker imena tvojih jedi zgledajo zelo zakomplicirano Hehe, nina, videt niso tako komplicirano . Bom, zdaj imam gor samo 3 poste: uvodni, torte in ustvarjanje z malimi (1. del). Če bo zadeva zaživela, potem bo gor precej hrane, precej idej kaj za počet z otroki, pa mogoče kak post kar tako, samo razmišljanje (to bom še videla, sem precej vizualni tip in so mi slikice všeč - ne vem, če bi kdo bral samo moje razmišljanje;), sploh ker je tako doooooooooooooooooolgo. niia, jaz se navadno hecam. Kadar najprej noče, pa če vidim, da si ja kaj upičila v glavo (to govorim bolj za Ronjo, ker Lejla bi bolj ali manj vse probala, pri nas to pride očitno malo kasneje), takrat najprej pustim, ker dostikrat kar sama poizkusi, če jo pustim na miru. Vztrajava pa pri tem, da ima vse na krožniku in navadno se spogajamo za kak košček: no, samo en mali košček, da vidiš, kakšen okus ima. Tako ga dostikrat kar pomotoma (ko pač pozabi, da tega "noče) da v usta in v 90% potem komentira, kako je to dobro - crkneš od smeha! Potem kadar sama ne poizkusi, pa jo poizkušava prepričat: se hecamo, kakšne oblike je (kot kaka žival, recimo, ki jo tako prijazno gleda, pa bi rada prišla k njej, itd...) ali kaj podobnega. Je pa pri nas hrana ena taka "sveta" zadeva - vsi smo nori nanjo, pa se očitno malo kar prenese še na otroke. Nikoli ju ne silim z določeno zadevo, ampak kar je zakosilo, to je, ne delam drugega. Pa seveda: lej, pa Lejla je, pa mami pa oči tudi jesta, Lejla bo velika, ko to poje, a boš ti tudi? (in obratno, če je slučajno kdaj Lejla tista, ki noče poizkusit ali žnara) To jima je ful všeč, ker hočeta bit povsod "glih" in tako navadno čisto zadovoljno poizkusita. Saj ko je hrana enkrat v ustih, smo v 90% rešeni, ker ji je navadno všeč. Če je pa kaka nezdrava hrana, ki je ne mara, pa je ne silim sploh - majoneze recimo ne mara - in ji je ni treba jest. če jo dam pa v kako solato (recimo zadnjič ena solata z rdečim zeljem, se je ravno zmrdnila Ronja da ne bo, ker je not majoneza), pa ji pustim lepo solato na krožniku in ker je za kosilo navadno lačna, prej ali slej poizkusi. No, to solato je potem komentirala, da je zelo dobra . Face so. Pri nas je bolj problem, da včasih probavata in probavata over and over again eno stvar, ki je ne moreta zgrist (zeleno solato) ali kaj, česar včasih ne marata (olive - včasih jih obožujeta in ogromno pojesta, včasih jih pa ven pljuvata - ne štekam vzorca). Ampak jima pustiva, ker je pač to ok za to, da se navadita vsega jest. Čeprav nama je trapasto. Recimo Ronja je imela pred kratkim eno obdobje, ko ni hotela jest za kosilo, potem je bila pa čez 5 min (dobesedno) lačna. najprej sva še padla na finto, potem pa seveda ne več in sva ji že pri kosilu razložila, da je to to in da naslednji obrok bo večerja. Potem sva 2x vztrajala pri tem in je bila pač lačna, ker je za kosilo pojedla ko en ptiček in od takrat naprej je normalno. zvezdica, saj ne naredim vseh naenkrat. Vsak mesec kako "taokrašeno" pa že - toliko je že sorodnikov. niia, ja, link v podpisu ni aktiven - ne vem, zakaj - nobena www stran ni aktivna, če jo dam v podpis. Očitno neki bug, moram kontaktirat administratorja, samo nimam pojma, kdo je to - oz. komu moram za to zatežit.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|