|
RE: Mama, kje si? 30.8.2010 13:43:06
|
|
|
|
Kerensa*
|
V Centru Ljubljane, v cyber-caffeju... zakaj? Ker čakam, da se (a je edini? ) MNZ-jev pravnik vrne od... ne vem, kod. Šla sem na Linhartovo ulico 3/a, saj je to naslov, ki sem ga našla na Internetu - da je tam dislociran oddelek Arhiva RS, kjer naj bi bili dosjeji UDBE. Taksist me "vrže ven" takorekoč pred naslovom in prva stvar, ki jo zagledam pred številko 3/a, so trije policisti. Iščem tablo, napis ali karkoli, kar bi nakazovalo, kje je oddelek Arhiva. Nič. Grem na blef v stavbo, nobenega vratarja, v 1. nadstropju potrkam na 1. vrata, za katera se mi je zazdelo, da je nekdo za njimi. Ugotovitev? Oddelek Arhiva je bil točno v tistih pisarnah, a so ga že pred leti preselili. Kam? Ne vedo. OK, grem pa vprašat v glavni Arhiv RS. Vratarju razložim, da iščem arhivsko gradivo, ki je bilo nekoč v prej omenjenem oddelku. Ne vem, o čem brbljam in me pošlje v čitalnico (aaa, peš v 2. nadstropje! ). Prijazen gospod mi razloži, da so zadeve od UDBE v drugem dislociranem oddelku, ki pa se nahaja v stavbi Kazine v Centru LJ. OK, grem pa tja, pi*da. 1. nadstropje, spet peš. Jaz že vsa zadihana, da bi dušo izpustila. Na poti po stavbi me je skoraj kap, saj se je tam sprehajala gruča napol nagih žensk, zavitih v brisače. Nimam pojma, kdo so. No, najdem prijaznega gospodiča po imenu Tadej. Mu, kolikor se da na kratko, razložim, kaj bi rada, on pa meni: "A to je tisto, kar je bilo v časopisu?" No, potem sva se sporazumela dalje. Možno oz. verjetno je, da je kaj pri njih, ker naj bi se vse, kar je starejše od 30 let, znašlo pri njih. Naj izpolnim vlogo. Ups, nisem sorodnica. Vzamem prazno vlogo, da jo bom odnesla Mauru/Marku. Vmes grem še po kavo na avtomat (ker nisem imela drobiža, mi jo je kar ta Tadej plačal ). Peš dalje v Zgodovinski arhiv, pri Magistratu. Kaj iščem? Stare posvojitvene papirje, staro dokumentacijo od Doma Malči Beličeve, Zavoda za gluhe in naglušne, Mladinskega doma Jarše oz. karkoli, v čemer je morda ime Džovana Rodič. Od LJ CSD nimajo nič, za jeseniškega moram it' v Kranj. Izpolnim vlogo, prošnjo za podatke. Ne komplicirajo. Naj pridem v petek. Prav, bom. MNZ ima svoj arhiv. Super - peš na MNZ. Dlje od recepcije seveda ne pridem, na vratih ni pa nič piskalo, ko sem šla skozi . Iz recepcije telefoniram pojma nimam kam, kjer mi razložijo, da so ti podatki na Policijski upravi LJ. Kje je to? V sosednji ulici. Ajmo na šetnju. Padem na PU in zatežim dežurnemu. Totalno prijazen gospod, ki se je obesil na telefon in spraševal in spraševal. Ugotovil je, da so ti podatki na mikrofilmih, mikrofilmi pa so, kje drugje, kakor na MNZ! Zaradi ilegalnega prehoda meje me skoraj pošlje na nek oddelek za organiziran kriminal nekam v Šentvid, a so mu tam povedali, da bi mi težko kaj pomagali. No, bomo to že kasneje ugotavljali. Nasvet dežurnega: "Gospa, vi potrebujete odvetnika." Ja - zakaj? Ker so mogoče to podatki, do katerih niti sorodnik ne more. Ker? Kdo bi vedel. Usmeri me nazaj na MNZ in naroči, da naj tam zatežim za osebni razgovor s pravnikom ali inšpektorjem za ne-vem-kaj. Aaargh, grem nazaj na MNZ. Ženski na recepciji sem popila živce, ko sem vztrajala, da hočem osebni pogovor, ne pa pošiljanja pisnih prošnej za informacije. Pa še vsi zbezljani so bili tam, ker naj bi čez 10 minut prišel minister. Briga me on, če ne more pomagat'! Čez pol ure pride ta pravnik oz. ne vem kdo nazaj, jaz pa tačas kofetkam v cyber-ju. Me prav zanima vse skupaj, no... Zakaj potrebujem odvetnika, sunce jim šalabajzersko? Dežurni je omenjal državno varnost. Pa halo - saj ne dre za DV danes, ampak leta 1976! Bah.
|
|
|