Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Meta. Jaz pa oven, z glavo skozi zid, in mi v življenju ni prav nič pomembno, kdo mi speče torto in kakšno, še manj pa je možno, da bi se sekirala, če bi šla moja prijateljica na dopust v času fešte. Meni pa to RES ni pomembno. Yes, meta, menda smo vsi ovni taki. No, jaz sem tudi. Meni bi bilo kvečjemu lepo, da se je potrudila in mi vendarle prinesla torto, da je ni bilo treba meni peči, potem bi mi bilo pa strašno hecno, kako so se mi bali povedat, da je ni pekla, ampak fejst hecno in nerazumljivo, kot da bi lahko sploh kdo bil tako zamerljiv. NO, zdaj vidim, da je lahko, čeprav mi ni čisto razumljivo še vedno ne. Ampak ja, to so vrednote. Drobne pozornosti, podarjen čas....poskusi razumeti, da vsi ljudje nimajo teh vrednot in da nam je tudi strašno težko kaj takega izvajati. Ampak vsaj toliko težko, kot tebi razumeti nas. To nima nobene veze s sprejemanjem človeka ali s tem, kaj čutiš do njega, če nisi sposoben podarjat drobnih pozornosti in časa. To si čisto narobe prevajaš. Pa ne mi zdaj napisat, da ne verjameš, da ni bila sposobna to naredit, samo ljubilo se ji ni, ker pri nas, ki smo take sorte je to tak napor, kot da bi moral iti na triglav. Jaz sicer z veseljem pečem, ampak če me pošlješ pa na pošto kupit razglednico in jo poslat za rojstni dan frendici v Mb., ki mi vedno pošlje za moj RD, bom pa raje crknila, kot to naredila. Me prav v želodcu zvija, da se potem vsako tretje leto prisilim to naredit po hudih travmah. Ampak ti ne veš, kako je to hudo, ker nisi tak tip človeka. Boš rekla, da to ni mogoče. Je, ja. Pri vseh, ki tega ne razumemo in nismo za to talentirani, je mogoče. Pa ravno tako imamo človeka radi, ampak podarjamo ljubezen na druge načine. Probaj sprejemat tiste, ki so ti podarjeni in sama dajaj tiste, ki jih ti znaš dajati. Čisto ok je to. Samo razumeti se moramo in si dopuščati svobodo pri izražanju čutenja.
|