sanasan
|
Sama v tej zgodbi ne vidim zlobne mačehe. Vidim samo žensko, ki je sposobna nositi marsikaj kar si naloži sama in dobršen del tega, kar ji naložijo drugi. Njen problem je trenutno samo v tem, da se ne čuti sposobno nositi čisto vsega, kar ji hočejo naložiti drugi. Prav grde se mi zdijo obtožbe, da ona ne mara, ne sprejma tega fanta. Pozorno branje da informacijo, da ženska skrbi za partnerja, partnerjeve starše, dela usluge partnerjevim sorodnikom in da dostikrat (vsaj dokler je lahko še vozila na dolge proge) sama gre po fanta in ga tudi odpelje domov, ker nihče drug 'ne utegne'. Njeni 'grehi' so: Da je visoko noseča in ji najbrž tudi malo nagajajo hormoni. Ampak ker gre tukaj za 'ubogega fanta' pa prav ona izmed vseh nosečnih nima pravice, da ji hormoni nagajajo? Da jo skrbi, ker bo imela prvega otroka in je ocenila svoje sposobnosti ter se ne vidi z novorojencem in problematičnim štirinajstletnikom hkrati na en mah. Mnoge mamice skrbi prvo dete, mnoge mamice niso sposobne vsega kar same furati, vsaj prve dneve. Ampak ona nima pravice do teh skrbi, ker gre tukaj za 'ubogega fanta'. Da jo skrbi, kje bo fant spal, delal domače naloge, imel svoj kotiček. Da je žalostna, jezna in razočarana, ker se je 'herojski skrbni oče', vse lepo zmenil za njenim hrbtom. Ni se mu zdela vredna, da se posvetuje z njo, čeprav je obema jasno, da naj bi glavnina skrbi za 'ubogega fanta' padla nanjo. Naj kar lepo pogoltne, skloni glavo, pozabi na nosečnost, na svojega dojenčka, na to kar je sposobna ali ne in se popolnoma posveti 'ubogemu fantu'. Meni se fant zdi ubogi iz popolnoma drugačnih razlogov, kot večini. Predvsem je ubogi, ker ima takega očeta. Pa mamo, ki ga je, ko sta bila še sama, razvajala. Fant je v tistih letih, ko pač skuša uveljaviti svoje: nobenih obveznosti in same ugodnosti in luštne stvari. Ampak tukaj ne mama, ne očim, ne babica nimajo avtoritete. Ker tam nekje obstaja oče, pri katerem je luštno, oče, ki od njega nič ne zahteva, sta 'kompanjona'. In je luštno. Jaz ne razumem, da ga podijo od doma in da nima kje biti. On hoče samo tja, kjer je luštno. Tja, kjer oče svoji 'babi' odločno pove, da 'naj ne teži'. In fant ne vidi nobenih problemov: ne nova šola, ne da nima lastnega kotička, ne da ne pozna novih šolskih vrstnikov in učiteljev, nove šole... To ni problem, ker on gre tja, kjer je luštno in tja, kjer bo uveljavil svoje: nič obveznosti, samo ugodnosti. Ona vidi problem precej bolj jasno, kot pa oče. Da je treba fanta spraviti k sebi. Noče se sprijazniti z vlogo služkinje, da streže fanta spredaj in zadaj, fant pa živi kot kraljevič in njegov oče ne vidi v tem nič narobe. Zaveda se, kaj je treba za fanta storiti, vendar v svojem trenutnem stanju dvomi, če je ona to sposobna nositi. Najprej, uli555, bi ti rekla, da ne jemlji nase tolikšne odgovornosti. Odgovornost je v prvi vrsti očetova. In marsikateri tvoji strahovi so pretirani, morda ti hormoni nagajajo in ne razmišljaš čisto racionalno. Kar se tiče fantovega kotička. Močno se strinjam, da fant pač ne more bivati kar z vami v spalnici. Zaradi tebe, otročka in predvsem zaradi fanta samega. Imate pa dnevno sobo in za silo, dokler se ne izdela mansarda, se gotovo da urediti nek kotiček za fanta tam, da bo imel kje spati in se kje učiti. Morda bo nekaj časa malce neprijetno in tesno. Vendar če v prihodnosti čaka sobica v mansardi, potem se da potrpeti. In ta kotiček naj uredi oče. Kakor ve in zna. Druga stvar je resen pogovor z očetom. Vidva zdaj fanta rešujeta in sicer ne pred mamo in očimom, ampak pred samim seboj. Oče je tisti, ki to mora dojeti in fantu postaviti osnovna pravila. Družinska terapija sploh ni slab predlog, pod pogojem, da je tukaj glavni akter oče, ti pa si pomoč, vestna pomoč, ne pa gonilna sila. Pokaži fantu, da ga imaš rada, da je dobrodošel. Pravila naj mu postavi oče, če fant teh osnovnih pravil ne bo izpolnjeval, naj to rešuje oče. Vzemi si ti 'boljši del' v odnosih. Enkrat za spremembo. Mogoče bo šlo počasi, mogoče bo šlo težko. Mogoče bo šlo celo eno šolsko leto v franže. Ampak če bo rezultat dober, potem bo vredno. Pomiri se in ne pričakuj, da se bo fant v hipu, ko bo stopil skozi vrata, spremenil v zgledneža. Predvsem si ne dovoli, da te njegova dejanja živcirajo. Ne zahtevaj takojšnjih rešitev. Če bo npr. vrgel majico na tla, naj na tleh tudi ostane, dokler ne pride oče domov. Pa naj jo potem ali oče pobere ali pa naj fantu razloži, da morajo v malem stanovanju vsi skrbeti za osnovni red. Če oče, razen da bo fanta pripeljal, ne bo storil nič drugega in boš ti prisiljena v vlogo služkinje, ki naj 'ne teži', osebo brez pravic in samimi dolžnostmi, potem imaš plan B. Pojdi k staršem, poskrbi zase. Mogoče bo takrat kompanjonoma kliknilo, da te potrebujeta, da si vredna spoštovanja in boste lahko vzpostavili odnose na novih temeljih. Če pa ne, pa pač ne. Bolje ti bo brez takega partnerja, ki ne razume osnovnih življenjskih dejstev. Srečno! Se 100% podpišem P.s.: Sem ena izmed 'mačeh' sicer s to razliko, da je imel mož že praktično od začetka skrbništvo nad sinom! Popolnoma razumem uli555 in njene pomisleke. Moj mož je parktično od začetka bil sam s sinom in je zanj naredil vse in lepo skrbel , pa je kljub temu skoraj takoj, ko smo začeli živeti skupaj skoraj vse 'prevalil' name. Predno sem rodila smo bili skupaj dobri 2 leti in sin še ni bil pubertetnik, bil je plašen in zelo lahko vodljiv in ubogljiv le s polno strahu in težavami v šoli. Sva se zelo lepo razumela. Pa kljub temu ni bilo lahko. Jaz sem sicer imela dosti več težav z odraslimi kot z njim Ni lahko, res ne, ko sam prvič skrbiš za svojega otroka (tudi moj mož je kar naenkrat imel 1001 opravek zunaj!!!), hkrati pa se trudiš še za najstnika, sploh pa če te le - ta ne upošteva, njegovi starši se pa izmikajo svojim dolžnostim in bi otroku bili le 'vikend' starši Uli555 , najprej poskrbi zase, da boš lahko potem še za druge. Z možem pa natančno določita pravila in ne le sinove dolžnosti, ampak tudi očetovske!!!
_____________________________
CARPE DIEM!
|