RE: mail po katerem me je skoraj kap

RE: mail po katerem me je skoraj kap (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

VERONICA -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (24.6.2010 10:02:18)
Glede na to, da ste vse že izčrpale dobronamerne nasvete avtorici teme in ste se spravile na enega od tistih, ki ji ne drži zgolj pesti, za dobro rešitev situacije.....bom tudi jaz pristavila svoj piskerček..... Kako to misliš, Lilijana, ali naj za večplastnost upamo da se bo situacija slabo končala? Še dobro, da je na forumu Kalbo in še nekaj podobnih uporabnic in uporabnikov.....drugače bi bil forum eno samo jamranje in sočustvovanje ter jokanje s tistim, ki ima problem......res je, da včasih sočustvovanje pomaga, vendar zgolj sočustvovanje problema še nikoli ni rešilo..... Se strinjam. Zato pričakujem konstruktivne predloge. To da nekomu rečeš da je polna sovraštva po meni ne sodi med le te. Mene ta tema zanima in me moti da se podobne teme vedno končajo z omenjanjem že omenjenih stereotipov. Drugače pa smo ljudje zgrajeni iz široke pelete čustev in tudi manj lepa čustva sodijo zraven. In posti tipa joj kako sem jezna se mi zdijo zelo koristni. Nekatere stvari pač morajo ven in boljše da to pride tukaj ven kot v domačem okolju kjer bi lahko koga prizadele. Osebno bi zelo rada slišala podrobnosti Lilijanine zgodbe. Kakšne težave ste v tistem letu in pol imeli in na kakšen način ste jih rešili.

liliana -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (26.6.2010 13:51:04)
IZVIRNO SPOROČILO: VERONICA Glede na to, da ste vse že izčrpale dobronamerne nasvete avtorici teme in ste se spravile na enega od tistih, ki ji ne drži zgolj pesti, za dobro rešitev situacije.....bom tudi jaz pristavila svoj piskerček..... Kako to misliš, Lilijana, ali naj za večplastnost upamo da se bo situacija slabo končala? Še dobro, da je na forumu Kalbo in še nekaj podobnih uporabnic in uporabnikov.....drugače bi bil forum eno samo jamranje in sočustvovanje ter jokanje s tistim, ki ima problem......res je, da včasih sočustvovanje pomaga, vendar zgolj sočustvovanje problema še nikoli ni rešilo..... Se strinjam. Zato pričakujem konstruktivne predloge. To da nekomu rečeš da je polna sovraštva po meni ne sodi med le te. Mene ta tema zanima in me moti da se podobne teme vedno končajo z omenjanjem že omenjenih stereotipov. Drugače pa smo ljudje zgrajeni iz široke pelete čustev in tudi manj lepa čustva sodijo zraven. In posti tipa joj kako sem jezna se mi zdijo zelo koristni. Nekatere stvari pač morajo ven in boljše da to pride tukaj ven kot v domačem okolju kjer bi lahko koga prizadele. Osebno bi zelo rada slišala podrobnosti Lilijanine zgodbe. Kakšne težave ste v tistem letu in pol imeli in na kakšen način ste jih rešili. No, s tem se pa čisto ne strinjam.....tudi v domačem okolju morajo manj lepa čustva priti na plano.....še posebno, če se nanašajo na domačega člana......in na forumu uporannik kalbo ali uporabnica veronica nista nič kriva, če je mož od uporabnice ** prišel pijan domov in se mora uporabnica ** na nekomu znesti in to stori na forumu.....domačega problema pa ji to ne bo rešilo...... Podrobnosti kakšne težave smo takrat imeli in kako smo jih rešili pa bi težko opisala.....to je približno tako, kot bi me vprašala kako smo dosegli, da otrok sam lula in se sam oblači....ker je težko opisati prijeme..... Težave smo pač sproti reševali.....sva pa z možem že na začetku nekoliko drugače pristopila k problemu kot Uli.....oz. sem jaz bistveno drugače reagirala kot Uli, zato je bilo verjetno tudi bolj lažje......jaz, ko je meni moj mož omenil to selitev, nisem rekla že v osnovi NE, POČAKAJMO LETO DNI, DA NAJIN OTROK ZRASE......ampak sem njegov predlog sprejela, ker sem vedela o bratovih problemih, ki pa so segali precej dlje od poburtetniškega obnašanja, ugovarjanja, ne uboganja, vendar o podrobnistih njegovih problemov vseeno ne bi.......in ker jaz nisem bila že v osnovi proti selitvi oz. se nisem izmikala na način "počakajmo še leto, da najin otrok zrase; otrok ima mamo, ki lahko skrbi za njega" je bila odločitev bistveno lažja.....in tudi, ko se je brat preselil, sem možu "prepustila", da mu je v nekaj besedah predstavil "pravila", katera pa je že vedel, ker je prejšnja leta tudi počitnice večkrat preživljal pri nama in tudi med letom je bil kak vikend z nama.....sama se pa z njegovo vzgojo nisem ne vem kako obremenjevala......no, moram reči, da sem pač tak človek po karakterju, in se tudi z hčerino vzgojo ne vem kako obremenjujem ampak probleme rešujemo sproti.....z možem sva mu kuhala, prala, on je kdaj prijel za kako delo samovoljno, silila ga nisva....zunaj je pokosil, kdaj posesal......njegova naloga je bila le, da hodi v šolo, se uči in da pride vsak večer spat domov......pa naj je to ob 8 zvečer ali ob 2 ponoči, potrebno je bilo le priti....... In ni mi žal, da sva mu takrat pomagala, sploh ne......ker moj otrok zaradi tega ni trpel......trpeli pa bi verjetno vsi, če bi jaz rekla NE.....ker ima mož brata zelo rad in sta eden na drugega zelo navezana in ni se mi zdelo primerno nastopiti v taki kritični situaciji z egoističnim izpostavljanjem svoje družine in to smo "le mož, jaz in otrok".....ker s tem, ko se je rodil najin otrok ni prenehala obstajati ostala družina za naju, tako moja, kot njegova......in lepo je vedno živeti z občutkom, da se na svojo družino lahko zaneseš..... Nočem pametovati, vendar bi se Uli morala zavedati, da to take selitve moževega otroka lahko pride......morala bi vedeti, da njenemu možu njegov otrok iz prvega zakona pomeni enako kot otrok, ki ga pričakuje z njo....in da bo mož poskušal pomagati svojemu otroku, pa če se ona s tem strinja ali ne.....enostavno zato, ker gre za NJEGOVEGA otroka.....to je pač "cena", če živiš s partnerjem, ki ima že otroka od prej.......in tisti otrok za partnerja ni pač nujno zlo, tako kot zate, ampak je NJEGOV otrok, ki ga ljubi........

VERONICA -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (27.6.2010 15:00:09)
Hvala za zgodbo, Lilijana. Jasno je da ne moreš in tudi ne smeš tukaj napisati vseh podrobnosti. V osnovnem pa mislim da sem razumela za kaj se gre. Čeprav zgodbe v mnogo čemu niso primerljive (razlika med 14 ali 17 letnikom, odnosi v družini v smislu oče ali brat) mislim da bo Uli pomagala. Če še kaj pride sem gor.

Zamima -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (29.6.2010 18:51:58)
IZVIRNO SPOROČILO: marijaa Meni se pa mulc smili in saj ni čudno, da je tak kakršen je, če si ga hočete podajat kakor žogo. Mama in nov partner ga nočeta več, ti ga tudi zavračaš. Sicer ni prav, da je to odločitev sprejel za tvojim hrbtom, vendar to je nejgov otrok, in mora imeti enake možnosti, pravice in ljubezen kot ta, ki ga pričakujeta septembra. Da boš mogla kdaj zanj skrbeti si si lahko mi8slila že, ko si se zapletla s moškim z otrokom. Pač si mulca dobila vpaketu in ga zato moraš sprejeti. Poskusita počasi vzpostvitičim boljši odnos. Sedaj, ko še nisi rodila je še pravi čas. Povabi ga v kino na film po njegovi izbiri ali na kakšno tekmo kar pač ima raje, pa potem še na pico, spusti se takrat na njegovo raven in se pogovarjaj pač o tem temah, ki zanimajo najstnike, ne mu pridigat. Nekako mu pa kio bosta sama pač lepo poveš, da povsod veljajo pravila in ko je pri vas jih pač postavljaš ti. Držim pesti, da uspeta vzpostvait čim boljši odnos, da postaneš njegova zaupnica ali prijateljica,saj bo šlo, če boš tudi ti nekaj truda vložila, ne pa ga takoj označila za breuzpnega. mame mu pa ni treba nadomeščat to že ima. se bolj ne bi mogla strinjati z napisanim, mene je kar zabolelo pri srcu, ko si napisala "Njegov sin" [sm=smiley13.gif], slišalo se je tako, kot, da ga niti nočeš sprejeti, zdaj pa si predstavljaj najhujši, najbolj črn scenarij, bohnedaj, ampak na žalost se dogaja, kaj če bi otrokova mama, npr. umrla? A misliš, da bi on otroka dal tujcem, ali pa bi ga potisnil v nek zavod, samo zato, ker bo imel zdaj družino s tabo??? Tako kot ti je že marijaa napisala, oče z otrokom - to potegne marsikaj za zabo! in verjemi mi, da vem kako je, moj je namreč sprejel mene z otrokom! In ko to enkrat doživiš razmišljaš drugače! Mogoče (predvidevam) te pa ni hotel vključit v pogovor, ravno zato, ker si proti "njegovem" sinu. Ampak! da sem jaz na mestu tvojega partnerja bi se malo zamislila, preden bi se spetljala z osebo, kateri je napoti MOJ otrok!

ronja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (29.6.2010 20:11:54)
da mu je v nekaj besedah predstavil "pravila", katera pa je že vedel, ker je prejšnja leta tudi počitnice večkrat preživljal pri nama in tudi med letom je bil kak vikend z nama.....sama se pa z njegovo vzgojo nisem ne vem kako obremenjevala... Mislim, da je tu bistvo različnosti situacije: pri uli fant že zdaj med počitnicami in vikendi ne upošteva pravil, niti mu jih do zdaj oče ni predstavil, to se samo uli trudi naredit, vendar brez posebnega uspeha, če so to samo njena pravila, seveda. Ti pa si vedela, da jih bo upošteval in zaradi njega ne boš imela veliko več dela. Da mu bo kuhala in prala, je itak tudi ona rekla - samo ona si je najprej hotela naložit še odgovornost, ali bo zdelal šolo - to pa po moje ni bila njena odgovornost - in tu se je vse začelo... In ti se s svakovo vzgojo nisi obremenjevala, od uli pa to vsi pričakujejo... In kalbo se je ravno zato jezil name, ker sem rekla, da ona ni odgovorna za njegovo vzgojo - da jasno, da pomaga, ampak kar so zabluzili v 14ih letih pa ni ona kriva, če potem rezultira recimo v ponavljanju razreda... Kar se mene tiče smo se ravno tu okoli haklali, ne pa okoli kuhanja in pranja. Se pa strinjam, da je treba gledat širše in sem tudi jaz uli napisala, da ne sme gledat na otroka kot na neko grozečo nevarnost za njenega otroka. Gledat je treba na oba otroka, predvsem pa od očeta zahtevat odgovorno ravnanje do obeh otrok! uli, če ti je kaj v tolažbo: če se bo tvoj partner zdaj naučil, kako bit oče že na prvem otroku, bo tebi in vajinemu otroku veliko lažje. vsekakor pa se mora dejavno vključit.

IsabellaLana -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (30.6.2010 7:03:32)
Na hitro sem preletela odgovore... Res je, da tale najstnik potrebuje pomoč ampak, če sta ga lastna starša, tako mati kot oče, pripravljena si ga sneti iz grbe, res ne razumem zakaj bi avtorica morala prevzeti popolno skrb nad njim. Zakaj?? Ta otrok ima očeta in mamo, oba sposobna poskrbeti zanj ampak ker ga več ne obvladata, ga je najlažje navesit avtorici. In če bi bila na njenem mestu, tudi ne bi prevzela tega, ker v prvi vrsti morata zanj poskrbeti oče in mati. Pika. Partnerja očeta in mame pa lahko sodelujeta in deloma pomagata. To je pa tudi vse.

Andromeda -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (30.6.2010 8:09:24)
IZVIRNO SPOROČILO: IsabellaLana Na hitro sem preletela odgovore... Res je, da tale najstnik potrebuje pomoč ampak, če sta ga lastna starša, tako mati kot oče, pripravljena si ga sneti iz grbe, res ne razumem zakaj bi avtorica morala prevzeti popolno skrb nad njim. Zakaj?? Se strinjam s temle. Le kakšna ženska je tale mama, da kao ne more krotit otroka in ga bo dala očetu in njegovi partnerki? Pa erjetno tole niti ni tako enostavno in mora iti preko CSD-ja, tam pa že vemo, kakšni so. In še to - partnerka NI (pravno) odgovorna in zavezana za partnerjevega otroka iz prejšnje zveze, morda kvečjemu moralno.

Vijoličarka -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (1.7.2010 11:44:31)
Sama v tej zgodbi ne vidim zlobne mačehe. Vidim samo žensko, ki je sposobna nositi marsikaj kar si naloži sama in dobršen del tega, kar ji naložijo drugi. Njen problem je trenutno samo v tem, da se ne čuti sposobno nositi čisto vsega, kar ji hočejo naložiti drugi. Prav grde se mi zdijo obtožbe, da ona ne mara, ne sprejma tega fanta. Pozorno branje da informacijo, da ženska skrbi za partnerja, partnerjeve starše, dela usluge partnerjevim sorodnikom in da dostikrat (vsaj dokler je lahko še vozila na dolge proge) sama gre po fanta in ga tudi odpelje domov, ker nihče drug 'ne utegne'. Njeni 'grehi' so: Da je visoko noseča in ji najbrž tudi malo nagajajo hormoni. Ampak ker gre tukaj za 'ubogega fanta' pa prav ona izmed vseh nosečnih nima pravice, da ji hormoni nagajajo? Da jo skrbi, ker bo imela prvega otroka in je ocenila svoje sposobnosti ter se ne vidi z novorojencem in problematičnim štirinajstletnikom hkrati na en mah. Mnoge mamice skrbi prvo dete, mnoge mamice niso sposobne vsega kar same furati, vsaj prve dneve. Ampak ona nima pravice do teh skrbi, ker gre tukaj za 'ubogega fanta'. Da jo skrbi, kje bo fant spal, delal domače naloge, imel svoj kotiček. Da je žalostna, jezna in razočarana, ker se je 'herojski skrbni oče', vse lepo zmenil za njenim hrbtom. Ni se mu zdela vredna, da se posvetuje z njo, čeprav je obema jasno, da naj bi glavnina skrbi za 'ubogega fanta' padla nanjo. Naj kar lepo pogoltne, skloni glavo, pozabi na nosečnost, na svojega dojenčka, na to kar je sposobna ali ne in se popolnoma posveti 'ubogemu fantu'. Meni se fant zdi ubogi iz popolnoma drugačnih razlogov, kot večini. Predvsem je ubogi, ker ima takega očeta. Pa mamo, ki ga je, ko sta bila še sama, razvajala. Fant je v tistih letih, ko pač skuša uveljaviti svoje: nobenih obveznosti in same ugodnosti in luštne stvari. Ampak tukaj ne mama, ne očim, ne babica nimajo avtoritete. Ker tam nekje obstaja oče, pri katerem je luštno, oče, ki od njega nič ne zahteva, sta 'kompanjona'. In je luštno. Jaz ne razumem, da ga podijo od doma in da nima kje biti. On hoče samo tja, kjer je luštno. Tja, kjer oče svoji 'babi' odločno pove, da 'naj ne teži'. In fant ne vidi nobenih problemov: ne nova šola, ne da nima lastnega kotička, ne da ne pozna novih šolskih vrstnikov in učiteljev, nove šole... To ni problem, ker on gre tja, kjer je luštno in tja, kjer bo uveljavil svoje: nič obveznosti, samo ugodnosti. Ona vidi problem precej bolj jasno, kot pa oče. Da je treba fanta spraviti k sebi. Noče se sprijazniti z vlogo služkinje, da streže fanta spredaj in zadaj, fant pa živi kot kraljevič in njegov oče ne vidi v tem nič narobe. Zaveda se, kaj je treba za fanta storiti, vendar v svojem trenutnem stanju dvomi, če je ona to sposobna nositi. Najprej, uli555, bi ti rekla, da ne jemlji nase tolikšne odgovornosti. Odgovornost je v prvi vrsti očetova. In marsikateri tvoji strahovi so pretirani, morda ti hormoni nagajajo in ne razmišljaš čisto racionalno. Kar se tiče fantovega kotička. Močno se strinjam, da fant pač ne more bivati kar z vami v spalnici. Zaradi tebe, otročka in predvsem zaradi fanta samega. Imate pa dnevno sobo in za silo, dokler se ne izdela mansarda, se gotovo da urediti nek kotiček za fanta tam, da bo imel kje spati in se kje učiti. Morda bo nekaj časa malce neprijetno in tesno. Vendar če v prihodnosti čaka sobica v mansardi, potem se da potrpeti. In ta kotiček naj uredi oče. Kakor ve in zna. Druga stvar je resen pogovor z očetom. Vidva zdaj fanta rešujeta in sicer ne pred mamo in očimom, ampak pred samim seboj. Oče je tisti, ki to mora dojeti in fantu postaviti osnovna pravila. Družinska terapija sploh ni slab predlog, pod pogojem, da je tukaj glavni akter oče, ti pa si pomoč, vestna pomoč, ne pa gonilna sila. Pokaži fantu, da ga imaš rada, da je dobrodošel. Pravila naj mu postavi oče, če fant teh osnovnih pravil ne bo izpolnjeval, naj to rešuje oče. Vzemi si ti 'boljši del' v odnosih. Enkrat za spremembo. Mogoče bo šlo počasi, mogoče bo šlo težko. Mogoče bo šlo celo eno šolsko leto v franže. Ampak če bo rezultat dober, potem bo vredno. Pomiri se in ne pričakuj, da se bo fant v hipu, ko bo stopil skozi vrata, spremenil v zgledneža. Predvsem si ne dovoli, da te njegova dejanja živcirajo. Ne zahtevaj takojšnjih rešitev. Če bo npr. vrgel majico na tla, naj na tleh tudi ostane, dokler ne pride oče domov. Pa naj jo potem ali oče pobere ali pa naj fantu razloži, da morajo v malem stanovanju vsi skrbeti za osnovni red. Če oče, razen da bo fanta pripeljal, ne bo storil nič drugega in boš ti prisiljena v vlogo služkinje, ki naj 'ne teži', osebo brez pravic in samimi dolžnostmi, potem imaš plan B. Pojdi k staršem, poskrbi zase. Mogoče bo takrat kompanjonoma kliknilo, da te potrebujeta, da si vredna spoštovanja in boste lahko vzpostavili odnose na novih temeljih. Če pa ne, pa pač ne. Bolje ti bo brez takega partnerja, ki ne razume osnovnih življenjskih dejstev. Srečno!

sanasan -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (1.7.2010 12:24:31)
Sama v tej zgodbi ne vidim zlobne mačehe. Vidim samo žensko, ki je sposobna nositi marsikaj kar si naloži sama in dobršen del tega, kar ji naložijo drugi. Njen problem je trenutno samo v tem, da se ne čuti sposobno nositi čisto vsega, kar ji hočejo naložiti drugi. Prav grde se mi zdijo obtožbe, da ona ne mara, ne sprejma tega fanta. Pozorno branje da informacijo, da ženska skrbi za partnerja, partnerjeve starše, dela usluge partnerjevim sorodnikom in da dostikrat (vsaj dokler je lahko še vozila na dolge proge) sama gre po fanta in ga tudi odpelje domov, ker nihče drug 'ne utegne'. Njeni 'grehi' so: Da je visoko noseča in ji najbrž tudi malo nagajajo hormoni. Ampak ker gre tukaj za 'ubogega fanta' pa prav ona izmed vseh nosečnih nima pravice, da ji hormoni nagajajo? Da jo skrbi, ker bo imela prvega otroka in je ocenila svoje sposobnosti ter se ne vidi z novorojencem in problematičnim štirinajstletnikom hkrati na en mah. Mnoge mamice skrbi prvo dete, mnoge mamice niso sposobne vsega kar same furati, vsaj prve dneve. Ampak ona nima pravice do teh skrbi, ker gre tukaj za 'ubogega fanta'. Da jo skrbi, kje bo fant spal, delal domače naloge, imel svoj kotiček. Da je žalostna, jezna in razočarana, ker se je 'herojski skrbni oče', vse lepo zmenil za njenim hrbtom. Ni se mu zdela vredna, da se posvetuje z njo, čeprav je obema jasno, da naj bi glavnina skrbi za 'ubogega fanta' padla nanjo. Naj kar lepo pogoltne, skloni glavo, pozabi na nosečnost, na svojega dojenčka, na to kar je sposobna ali ne in se popolnoma posveti 'ubogemu fantu'. Meni se fant zdi ubogi iz popolnoma drugačnih razlogov, kot večini. Predvsem je ubogi, ker ima takega očeta. Pa mamo, ki ga je, ko sta bila še sama, razvajala. Fant je v tistih letih, ko pač skuša uveljaviti svoje: nobenih obveznosti in same ugodnosti in luštne stvari. Ampak tukaj ne mama, ne očim, ne babica nimajo avtoritete. Ker tam nekje obstaja oče, pri katerem je luštno, oče, ki od njega nič ne zahteva, sta 'kompanjona'. In je luštno. Jaz ne razumem, da ga podijo od doma in da nima kje biti. On hoče samo tja, kjer je luštno. Tja, kjer oče svoji 'babi' odločno pove, da 'naj ne teži'. In fant ne vidi nobenih problemov: ne nova šola, ne da nima lastnega kotička, ne da ne pozna novih šolskih vrstnikov in učiteljev, nove šole... To ni problem, ker on gre tja, kjer je luštno in tja, kjer bo uveljavil svoje: nič obveznosti, samo ugodnosti. Ona vidi problem precej bolj jasno, kot pa oče. Da je treba fanta spraviti k sebi. Noče se sprijazniti z vlogo služkinje, da streže fanta spredaj in zadaj, fant pa živi kot kraljevič in njegov oče ne vidi v tem nič narobe. Zaveda se, kaj je treba za fanta storiti, vendar v svojem trenutnem stanju dvomi, če je ona to sposobna nositi. Najprej, uli555, bi ti rekla, da ne jemlji nase tolikšne odgovornosti. Odgovornost je v prvi vrsti očetova. In marsikateri tvoji strahovi so pretirani, morda ti hormoni nagajajo in ne razmišljaš čisto racionalno. Kar se tiče fantovega kotička. Močno se strinjam, da fant pač ne more bivati kar z vami v spalnici. Zaradi tebe, otročka in predvsem zaradi fanta samega. Imate pa dnevno sobo in za silo, dokler se ne izdela mansarda, se gotovo da urediti nek kotiček za fanta tam, da bo imel kje spati in se kje učiti. Morda bo nekaj časa malce neprijetno in tesno. Vendar če v prihodnosti čaka sobica v mansardi, potem se da potrpeti. In ta kotiček naj uredi oče. Kakor ve in zna. Druga stvar je resen pogovor z očetom. Vidva zdaj fanta rešujeta in sicer ne pred mamo in očimom, ampak pred samim seboj. Oče je tisti, ki to mora dojeti in fantu postaviti osnovna pravila. Družinska terapija sploh ni slab predlog, pod pogojem, da je tukaj glavni akter oče, ti pa si pomoč, vestna pomoč, ne pa gonilna sila. Pokaži fantu, da ga imaš rada, da je dobrodošel. Pravila naj mu postavi oče, če fant teh osnovnih pravil ne bo izpolnjeval, naj to rešuje oče. Vzemi si ti 'boljši del' v odnosih. Enkrat za spremembo. Mogoče bo šlo počasi, mogoče bo šlo težko. Mogoče bo šlo celo eno šolsko leto v franže. Ampak če bo rezultat dober, potem bo vredno. Pomiri se in ne pričakuj, da se bo fant v hipu, ko bo stopil skozi vrata, spremenil v zgledneža. Predvsem si ne dovoli, da te njegova dejanja živcirajo. Ne zahtevaj takojšnjih rešitev. Če bo npr. vrgel majico na tla, naj na tleh tudi ostane, dokler ne pride oče domov. Pa naj jo potem ali oče pobere ali pa naj fantu razloži, da morajo v malem stanovanju vsi skrbeti za osnovni red. Če oče, razen da bo fanta pripeljal, ne bo storil nič drugega in boš ti prisiljena v vlogo služkinje, ki naj 'ne teži', osebo brez pravic in samimi dolžnostmi, potem imaš plan B. Pojdi k staršem, poskrbi zase. Mogoče bo takrat kompanjonoma kliknilo, da te potrebujeta, da si vredna spoštovanja in boste lahko vzpostavili odnose na novih temeljih. Če pa ne, pa pač ne. Bolje ti bo brez takega partnerja, ki ne razume osnovnih življenjskih dejstev. Srečno! Se 100% podpišem[sm=bravo.gif] P.s.: Sem ena izmed 'mačeh' sicer s to razliko, da je imel mož že praktično od začetka skrbništvo nad sinom! Popolnoma razumem uli555 in njene pomisleke. Moj mož je parktično od začetka bil sam s sinom in je zanj naredil vse in lepo skrbel , pa je kljub temu skoraj takoj, ko smo začeli živeti skupaj skoraj vse 'prevalil' name. Predno sem rodila smo bili skupaj dobri 2 leti in sin še ni bil pubertetnik, bil je plašen in zelo lahko vodljiv in ubogljiv le s polno strahu in težavami v šoli. Sva se zelo lepo razumela. Pa kljub temu ni bilo lahko. Jaz sem sicer imela dosti več težav z odraslimi kot z njim[sm=smiley36.gif] Ni lahko, res ne, ko sam prvič skrbiš za svojega otroka (tudi moj mož je kar naenkrat imel 1001 opravek zunaj!!!), hkrati pa se trudiš še za najstnika, sploh pa če te le - ta ne upošteva, njegovi starši se pa izmikajo svojim dolžnostim in bi otroku bili le 'vikend' starši[sm=hudicek1.gif] Uli555 , najprej poskrbi zase, da boš lahko potem še za druge. Z možem pa natančno določita pravila in ne le sinove dolžnosti, ampak tudi očetovske!!!

sanasan -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (1.7.2010 12:31:22)
aja, me pa še nekaj blazno moti pri vseh zgodbicah o mačehah in očimih. vsi bi morali na vrat na nos sprejeti vse odgovornosti, o pravicah pa lahko le sanjamo. ponavadi hitro dobimo pod nos: 'saj nisi njegova mama/oče!'. pri nas sem to hb dobila le od moža ali njegove bivše, od sina nikoli[sm=smiley1.gif]. je pa kar nekaj časa trajalo, da sem se uspela potegnit zase[sm=zmeden.gif]

Anonimen -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (1.7.2010 20:23:15)
IZVIRNO SPOROČILO: Vijoličarka Njeni 'grehi' so: Če tako razmišlja in dela moški, je pameten ded, ki ve kaj dela in kako se vzgaja otroke. Če tako razmišlja in dela ženska, je egoistična hudobna mačeha.

ronja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (2.7.2010 13:50:36)
in dela moški, je pameten ded, ki ve kaj dela in kako se vzgaja otroke. no, milijonarka, pa se lahko enkrat podpišem pod tebe[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Pod vijoličarko pa itak - vsako besedo, sploh tisti del, zakaj je ta fant bogi! In se strinjam tudi v tem, da si vzemi ti talepši del: ne kregaj se s fantom, ker boš takoj ti tagrda mačeha, ki ga ne sprejme, naj njegove umazanje cunje ležijo, dokler jih tvoj partner je pobere. Naj njegova hrana ostane na mizi, dokler je partner ne pospravi. Če ne bo za zdržat, imaš plan b. Naj on uvaja pravila, naj se on izpostavlja in naj se onadva kregata, če kaj ne bo tako, kot naj bi bilo. Če se očetu ne zdi, da mora met majco čez, pa naj bo brez majice in če se prehladi, se bosta vsaj naučila. Ne vem, če lahko dva najstnika (tvoj partner se namreč zelo nezrelo obnaša... kot kak najstnik...) naučiš, ne da bi izkusila posledice. Torej naj vidita posledice. Sicer boš samo tečna in služkinja, fant pa zato ne bo nič bolj priden v šoli ali drugje. Najprej, uli555, bi ti rekla, da ne jemlji nase tolikšne odgovornosti. Odgovornost je v prvi vrsti očetova. In marsikateri tvoji strahovi so pretirani, morda ti hormoni nagajajo in ne razmišljaš čisto racionalno. No, to sem hotela povedat s tisto odgovornostjo prej - da je to, ali on zdela razred, njegova odgovornost in od njegovih staršev.

Anonimen -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (2.7.2010 17:29:16)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja in dela moški, je pameten ded, ki ve kaj dela in kako se vzgaja otroke. no, milijonarka, pa se lahko enkrat podpišem pod tebe[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] . Ronja, v nevarne vode se spuščaš [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].

sanasan -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (2.7.2010 18:26:19)
In se strinjam tudi v tem, da si vzemi ti talepši del: ne kregaj se s fantom, ker boš takoj ti tagrda mačeha, ki ga ne sprejme, naj njegove umazanje cunje ležijo, dokler jih tvoj partner je pobere. Naj njegova hrana ostane na mizi, dokler je partner ne pospravi. Če ne bo za zdržat, imaš plan b. Naj on uvaja pravila, naj se on izpostavlja in naj se onadva kregata, če kaj ne bo tako, kot naj bi bilo. ko resnično živiš skupaj tako pač sploh ne gre, še posebno, če bo oče dosti odsoten...če bi jaz pri našem ravnala tako, fant ne bi verjetno končal niti osnovne šole, naokoli bi hodil zanemarjen, vprašanje, kdaj bi hodil domov itd.itd.... otroku nekdo mora postavit meje, ni dovolj samo prijateljska naklonjenost, ljubezen....in kakršna je trenutna situacija (mama ga pošilja stran, oče se gre pa frajerja...), se fant najverjetneje sam od sebe ne bo 'spravil k sebi', pa če mu uli555 špila še ne vem kako prijazno in prijateljsko mačeho... meni se zdita samo dve varianti: 1. ali se ulin partner začne zavedati tudi svoje starševske dolžnosti in se aktivno vključi ali pa 2.uli pač poskuša sama kolikor se bo pač dalo ob novorojenčku... Fant bo verjetno kljub negodovanju na koncu cenil njen trud in pozornost, čeprav bo pa najverjetneje še naprej 'delal probleme', da bo le dobil pozornost staršev. Vsaj pri nas je nekako tako. Jaz sem največ z otrokoma in sem tisti 'zmaj', ki teži glede nalog, umivanja... Hkrati sem pa tudi tista na katero se obrneta, če so problemi, če kaj rabita...pa kljub negodovanju bolj upoštevata moje mnenje, navodila. Tastarejši celo pogosto gladko zignorira oba starša[sm=zmeden.gif]

ronja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (3.7.2010 11:37:47)
.in kakršna je trenutna situacija (mama ga pošilja stran, oče se gre pa frajerja...), se fant najverjetneje sam od sebe ne bo 'spravil k sebi', pa če mu uli555 špila še ne vem kako prijazno in prijateljsko mačeho... Saj nisem mislila, da bi prijaznost naredila čudeže in bi se fant sam spravil k sebi, ampak da bi potem OČE tega fanta videl, da brez nekih pravil in tudi prepovedi nikamor ne prideš. To bi bilo za vzgojo očeta, ne sina! Sanosan, jaz ti lahko samo čestitam in ti zelo verjamem, da starejši samo tebe upošteva - ampak uli je napisala, da je to zanjo prevelika odgovornost, poleg tega njeno vzgojo partner izpodkopava. Zato se mi zdi boljša prva možnost - torej da se oče strezni - to pa se bojim, da brez neke konkretne ilustracije, kako je, če te vzgoje in pravil ni, ne bo šlo...

ronja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (3.7.2010 11:38:40)
Ronja, v nevarne vode se spuščaš user posted image user posted image . I'm a big girl. Imam pač svoja prepričanja - včasih se strinjam z enimi, drugič z drugimi - odvisno kdo ima bolj podobno mnenje mojemu v konkretni situaciji[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].

sanasan -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (3.7.2010 22:34:11)
Saj nisem mislila, da bi prijaznost naredila čudeže in bi se fant sam spravil k sebi, ampak da bi potem OČE tega fanta videl, da brez nekih pravil in tudi prepovedi nikamor ne prideš. To bi bilo za vzgojo očeta, ne sina! Sanosan, jaz ti lahko samo čestitam in ti zelo verjamem, da starejši samo tebe upošteva - ampak uli je napisala, da je to zanjo prevelika odgovornost, poleg tega njeno vzgojo partner izpodkopava. Zato se mi zdi boljša prva možnost - torej da se oče strezni - to pa se bojim, da brez neke konkretne ilustracije, kako je, če te vzgoje in pravil ni, ne bo šlo... veš, veliko moških gre po liniji najmanjšega odpora, in če bo uli555 večinoma sama z otrokoma, oče težav sploh 'videl' ne bo, ker se mu s tem ne bo treba ukvarjati. glede na to, da se do sedaj ni kaj prida ukvarjal s sinovo vzgojo (vprašanje, če ni celo spodkopaval tudi vzgojo bivše žene...), bo zelo težko kar sam naenkrat 'uvidel'....se mi zdi, da bo uli555 morala fajn udarit po mizi in postavit pravila, meje ali celo kakšen ultimat svojemu partnerju. veš, včasih niti ni nujno, da nekdo direktno spodkopava vzgojo, precej škode naredi že (in največ prav otroku, na dolgi rok) s tem, če si zatiska oči ali se mu pač ne da biti dosleden pri vzgoji ali pa se boji, da bo izgubil otrokovo ljubezen...vse to znajo otroci, ne glede na leta, fajn izkoristit, še posebno pri ločenih starših, če ni dovolj komunikacije in enotnosti pri vzgoji...jaz bi se na mestu uli555 poskušala pogovoriti tudi z mamo tega fanta...sem pa razmišljala, nič kaj dosti ne vemo, morda fanta enostavno ne obvlada več, če mu oče daje potuho in se ji zdi to skrajna rešitev[sm=zmeden.gif] ja, meni se zdi vzgoja 'tujega' otroka precej delikatna stvar, sploh če se vsi vpleteni odrasli ne razumejo najbolje, niso enotni v vzgoji...težko je. še posebej kjer pravi starši večji del vzgoje in skrbi prevalijo na svoje partnerje...v bistvu je to najbolj hudo za otroka, vsaj pri nas vidim tako. takim otrokom manjka oooooooogromno pozornosti in zaradi tega pogosto delajo bedarije, samo da se starši zganejo in jim namenijo vsaj malo pozornosti in skrbi...in to kar je meni najtežje, je da včasih ne glede na to kako se trudiš, otroku nekako nikoli ne moreš nadoknaditi tega manjka, res, lahko se na glavo postaviš s trudom in ljubeznijo, pa se mi zdi, da nikoli ne bo dovolj. otroku namreč. [sm=smiley19.gif]

sanasan -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (3.7.2010 22:37:09)
aja, in jaz bi take starše, ma ne rečem kaj[sm=hudicek1.gif][sm=hudicek1.gif][sm=hudicek1.gif]...take stvari me vedno znova razbesnijo, ker se spomnim vse žalosti, solz, obupa, vprašanj, negotovosti skozi katere mora otrok, ko njegovi starši 'pozabijo' nanj, si ne vzamejo časa....[sm=smiley13.gif]

Vijoličarka -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (4.7.2010 0:55:57)
IZVIRNO SPOROČILO: sanasan veš, veliko moških gre po liniji najmanjšega odpora, in če bo uli555 večinoma sama z otrokoma, oče težav sploh 'videl' ne bo, ker se mu s tem ne bo treba ukvarjati. glede na to, da se do sedaj ni kaj prida ukvarjal s sinovo vzgojo (vprašanje, če ni celo spodkopaval tudi vzgojo bivše žene...), bo zelo težko kar sam naenkrat 'uvidel'....se mi zdi, da bo uli555 morala fajn udarit po mizi in postavit pravila, meje ali celo kakšen ultimat svojemu partnerju. V tem, se mi zdi, je 'catch'. Očeta vidim kot glavnega krivca in spodkopovalca vzgoje tega fanta. Oče je bil sicer daleč stran, ampak vedno je bil nekako 'prisoten'. Mama se je lahko na glavo postavila, babica se je lahko na glavo postavila, očim prav tako. Fant je vedel, da je nekje na svetu njegov 'kompanjon'. In če stvari res tako stojijo ( v to sem nekje 90%), potem se niti ne gre čuditi mami, ki se je zlomila pod vsakodnevnim poslušanjem: ne bom, ne bom, ne bom, k očetu bi šel, k očetu bom šel, ne bom, ne bom, ne bom, k očetu bom šel, k očetu bi šel. Čudim se ji ne, da se je zlomila, čudim pa se ji, da ne uvidi, da je v tem trenutku najslabša prav selitev k očetu. In če hoče uli555 dolgoročno uspeti ter narediti nekaj dobrega za fanta, potem enostavno ne sme podleči ustaljenemu vzorcu, pa čeprav bo to težko. Uli555 v fantovih očeh nima prav nobene avtoritete, zato se ona lahko tam razreže v prafaktorje, pa ne bo nobenega učinka, razen tega, da bo morda 'fasala' kakšnega živčnega. Uli555 lahko tudi molče streže fanta in si grize zobe, pa ne oče in ne fant ne bosta ugotovila, da je kaj narobe, dokler ne bo morda 'fasala' živčnega. Očeta je treba, pa če hoče ali noče, diretkno poriniti v situacijo, kjer bo moral ona biti tisti, ki bo 'težil'. Štirinajst let je špilal igrivega starejšega bratca, čas je, da odraste. In začne se pri malenkostih. Npr. pri majici, ki jo fant vrže na tla in jo tam pusti. Uli555 lahko zahteva (prijazno, strogo, vseeno kako), naj jo pobere, fant je ne bo pobral. In ko bo s tem seznanjem oče, bo enostavno rekel, naj Uli555 ne teži in si umil roke. Uli555 lahko pobere majico in tako postane suženj, dokler se ji ne strga: v domu brez pravic in s samimi obveznostmi. Uli555 lahko prijazno in odločno svetuje fantu, naj majico pobere in jo da tja, kamor sodi, a če je fant ne pobere, jo enostavno pusti ležati tam in ko pride oče domov, naj mu lepo pove, da je njej vseeno ali jo pobere fant ali pa on. Pa če bo stanovanje kot bomba, pri tem bi dosledno vztrajala. Dosledno bi vlekla očeta v te neprijetne situacije. Oče seveda lahko reagira na dva načina. Lahko nadere uli555, da komplicira in absolutno in pod nobenim pogojem ne bo prevezel resne vloge starša, pa čeprav se pri fantu lovi že zadnji vlak. Čisto možno je, da bo vzrajal v vlogi kompanjona, ki mora 'služkinjo' postaviti na mesto, ki ji gre. Za ta primer ima uli555 plan B. Lahko pa začne oče, ker se bo prisiljen direktno konfrontirati s sinom, razmišljati drugače, padla bo potuha 'oče = kompanjon) in s fantom se bo še kaj dalo narediti. Ne vem ali še nikdar v družini nikomur ni prišlo na misel ali si pa ni upal očetu povedati, kar mu gre. Da fanta uničuje s tem, ko mu daje potuho in ko spodkopava avotoriteto ljudem, ki bi fantu radi pomagali.

Colt -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (4.7.2010 8:10:24)
Vijolica, odlično napisano! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

ronja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (4.7.2010 9:32:05)
Vijoličarka, podpis pod vsako besedo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Tudi sama mislim, da oče sam od sebe ne bo kar odrastel, če se mu to do zdaj ni zdelo potrebno. Ravno tako mislim, da če uli sprejme vlogo "mame-služkinje", ni s tem naredila nič preveč dobrega za otroka (navsezadnje mu s tem utrjuje prepričanje o ženskah in ko bo ta otrok iskal partnerico, je ne bo našel - ker katera bo pa hotela danes takega moškega... smo pač bolj emancipirane ženske zdaj, njegova generacija bo še bolj in niti približno si ne bojo punce pustile tako srat po glavi - vsaj upam[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]). In ne vem, če jo bo najstnik dejansko kaj upošteval, če mu ona teži, če pa oče pravi, da brezveze teži. Se mi zdi, da je tu razlika od sanosan, saj si ti otroka dobila v roke mlajšega... Ta pa ima že izdelan vzorec, da se žensk, ki skrbijo zate, ne posluša, ker jih ni treba, moški ga pa tako nikoli niso vzgajali. aja, in jaz bi take starše, ma ne rečem kajuser posted image user posted image user posted image ...take stvari me vedno znova razbesnijo, ker se spomnim vse žalosti, solz, obupa, vprašanj, negotovosti skozi katere mora otrok, ko njegovi starši 'pozabijo' nanj, si ne vzamejo časa... Točno zato se mi zdi pa boljše, da se očeta sklati na realna tla! Boljše kot da ona prevzame vzgojo in odgovornost. Saj vidiš, da se lahko ti na pol pretrgaš, pa še vedno ne bo dovolj, ker bo otrok hotel pozornost od svojih staršev! Ti mu lahko pomagaš, nadomestit jih pa žal ne moreš, vsaj ne dokler sta vseeno nekje prisotna zraven... Zato se mi zdi boljša konfrontacija z očetom - da se ga zvleče v te zoprne situacije, kot je rekla Vijoličarka. In če je nevzdržno, ju pustiš sama, da oče VIDI, da se v takem prav zares ne da živet in da bo čisto res treba nekaj spremenit. Ker fantje grejo res dostikrat po liniji najmanjšega odpora: moj bratec je super fant, ampak dokler smo živeli skup, ga umazana kuhinja ni nikoli motila. Ker jo je navsezadnje nekdo počistil, ko je hotel kaj skuhat (midva z lubijem). KO sva se odselila, mu je šele kapnilo, da vsi ostali, vključno z njim, smetijo in nihče ne pospravlja. Seveda tega ne bo priznal, je pa recimo takrat uvedel urnik čiščenja[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Prej sem pa za brezveze težila. Perilo se je naučil prat, ko sem ga jaz prala tako redko, da je on vmes že rabil svoje cunje[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Me je lepo vprašal, kako, jaz sem mu parkrat razložila in našla navodila, jih dala na pralni stroj in si je potem sam pral. Saj vse znajo, če hočejo. Problem je v tem, da dela, ki ga naredi nekdo drug, večina najstnikov ne vidi. Tudi odraslih najstnikov... Treba jih je vrečt na tla - ne pospravljat za njimi. Potem ugotovijo, zakaj bi bilo to sploh dobro delat. Prej pa ne, taki so - ne vsi, večina pa res. Cankarjanske mame niso naredile nič kaj tako strašno dobrega za otroke, da bi se jih splačalo posnemat... Navsezadnje je bil Cankar večinoma brez nekega zadovoljivega ljubezenskega odnosa... Kar je škoda.

Anonimen -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (4.7.2010 17:57:04)
veš, včasih niti ni nujno, da nekdo direktno spodkopava vzgojo, precej škode naredi že (in največ prav otroku, na dolgi rok) s tem, če si zatiska oči ali se mu pač ne da biti dosleden pri vzgoji ali pa se boji, da bo izgubil otrokovo ljubezen...vse to znajo otroci, ne glede na leta, fajn izkoristit, še posebno pri ločenih starših, če ni dovolj komunikacije in enotnosti pri vzgoji... Takšno prefinjeno manipulacijo se gre oče v tem primeru, po vsem prebranem. Namesto da bi kot odrasel razumen moški sedel za mizo, se pogovoril o možnih rešitvah (absolutno vključujoč obveznosti), se gre kar nekaj. Ne upa se odločit (oziroma to počne na nekje zahrbten način), da bi ne izpadel "krivec" za morebitne posledice odločitve-ki pa jih bo ob takem šmornu primorana sprejeti Uli555, ker drugače se ji lahko enostavno odrola. Moje stališče sicer je, da se je potrebno odločit in soočit, ker na dolgi rok je boljša slaba posledica (vsaj vemo, kje smo), kot nobena psoledica in tavanje v temi še naprej.

pelin -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (4.7.2010 19:42:05)
Hvala bogu, da se vas je končno nekaj pametnih oglasilo...od vsega pametovanja in poveličevanja svojih dejanj ala Mati Terezija (posebej iz strani Lilijane....mimogrede, vzgajati skoraj odraslega mlajšega partnerjevega brata in pa pubertetnika, ki je slučajno partnerjev sin, sta čisto različni zadevi!!!Pa še sama si se pohvalila, da je pravila , temelje in večji del vzgoje nosil tvoj partner in ne ti[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley29.gif[/image]... pa vidva sta se po tvoji beseda dogovorila pri Ulli 55 je govora o čisto obratni situaciji in jo je partner kar ignoriral pri odločitvi...)Po drugi strani pa branje in depresivno pluvanje po "mačehah", ki so Kalbotu zagrenile življenje..[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Uli55, spoštujem te, da si poštena in pripravljena priznati, da se ti zdi, da ne boš kos nalogi in si seveda upravičeno jezna, prizadeta in užaljena, ker te je partner izključil pri odločitvah. Stvar seveda ni enostavna in te je res lahko strah, pa vendar ne toliko zaradi fanta, kot zaradi nesposobnega partnerja. Tudi jaz bi se sekirala in se ne bi mogla kar stran obrniti. Pač nisem takšna, kot nekatere, ki pravijo, da se z vzgojo ne obremenjujejo in se ne sekirajo, ko pa kaj zaškripa in je z otrokom kaj narobem pa nikoli niso nič krive in za vse probleme zvalijo krivdo na druge.. Jih poznam kar nekaj...preveč.

liliana -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (5.7.2010 15:31:47)
IZVIRNO SPOROČILO: pelin Hvala bogu, da se vas je končno nekaj pametnih oglasilo...od vsega pametovanja in poveličevanja svojih dejanj ala Mati Terezija (posebej iz strani Lilijane....mimogrede, vzgajati skoraj odraslega mlajšega partnerjevega brata in pa pubertetnika, ki je slučajno partnerjev sin, sta čisto različni zadevi!!!Pa še sama si se pohvalila, da je pravila , temelje in večji del vzgoje nosil tvoj partner in ne ti[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley29.gif[/image] ... pa vidva sta se po tvoji beseda dogovorila pri Ulli 55 je govora o čisto obratni situaciji in jo je partner kar ignoriral pri odločitvi...)Po drugi strani pa branje in depresivno pluvanje po "mačehah", ki so Kalbotu zagrenile življenje..[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Uli55, spoštujem te, da si poštena in pripravljena priznati, da se ti zdi, da ne boš kos nalogi in si seveda upravičeno jezna, prizadeta in užaljena, ker te je partner izključil pri odločitvah. Stvar seveda ni enostavna in te je res lahko strah, pa vendar ne toliko zaradi fanta, kot zaradi nesposobnega partnerja. Tudi jaz bi se sekirala in se ne bi mogla kar stran obrniti. Pač nisem takšna, kot nekatere, ki pravijo, da se z vzgojo ne obremenjujejo in se ne sekirajo, ko pa kaj zaškripa in je z otrokom kaj narobem pa nikoli niso nič krive in za vse probleme zvalijo krivdo na druge.. Jih poznam kar nekaj...preveč. Draga moja pelin, se opravičujem, vendar kar moram vskočiti malo med vašo pametno debato, glede na to, da si se me dotaknila......[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] nisem mislila povzdigovati same sebe.....želela sem le malo podrobneje opisati, oz. sem našo situacijo podrobneje opisala šele takrat, ko me je ena uporabnica za to prosila......nisem pa imela namena s tem postavljati pravila, kako naj uli ravna..... In res je, imaš prav.......je razlika med vzgojo 17 letnika, ki je zgolj možev brat in vzgojo malo mlajšega pubertetnika, kateremu je partner oče.....je pa ta razlika vseeno manjša kot med zgolj teoretično in dejansko vzgojo........

kalbo -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (12.7.2010 8:52:42)
IZVIRNO SPOROČILO: BUŠICA IZVIRNO SPOROČILO: zmajaz Uli ne sekiraj se zaradi takih povsem neumestnih komentarjev. ja, ne zameri kalbotu...tudi na temi o brisačah, je pošiljal ženske, ki menjajo brisačo vsak dan kar na potok prat in se klanjal ekologiji...potem na drugi temi pisal, kako jim doma pralni in pomivalni laufa vsak dan...tako da kalbo, si en tak..whatever..glavno da pametuješ, ne. Pri treh otrocih pač laufa pralni stroj vsak dan. Če bi pa menjali brisače vsak dan in posteljnino na dva dni bi pa šibali trije. Težko je mislit zraven ko bereš, a ne....peče a nede.

Stran: << < Prejšnja stran 5 6 7 [8] 9 Naslednja stran > >>