IZVIRNO SPOROČILO: Taddy78

Ankica, saj ona ni nikjer napisala da je z njene strani nezaželen.

IZVIRNO SPOROČILO: pelin

Uli555 men osebno se zdiš zelo razumna in realna ženska, z glavo in srcem  na pravem mestu...Upam le da boš dovolj vztrajna, da ne boš kar popustila  in klonila brez pogovora s partnerjem in fantom ( pa tudi mamici ne bi škodilo , če bi bila zraven). Trenutna situacija se mi zdi daleč najmanj fer do tebe, še posebej, ker jo urejajo osebe, ki jim očitno situacija dalnoročno gledano ni preveč jasna.
Res je, da se ti tudi fant lahko smili, vendar bo moral v svojem odnosu do tebe predvsem, marsikaj spremeniti in popraviti. Da Kalbo, bogi je, bogi, vendar ne toliko zato, ker ga nihče ne mara ( kar očitno sploh ni res,saj se za boljše odnose trudijo vsi samo pubertetnik ne!) ampak zato, ker se mu ne da potruditi, da bi se dalo malo lažje živet z njim. Seveda je govora o pubertetniku, ki kao ne ve kje se ga glava drži, vendar je to vseeno človek, ki je bližje odraslemu, kot nek petletnik. Tudi sama imam možnost vsakodnevno opazovat zgodnje  pubertetniške izpade pri svoji hčeri in njenih prijateljicah, pa tudi nečaka v teh norih letih, se rada marsikakšne počitnice priselita k nam. Te otroke je hočeš nočeš treba tretirati skoraj kot odrasle, saj si zelo radi pripisujejo takšne pravice. Žal pa jih je potrebno vsakodnevno spomniti tudi na njihove dolžnosti in dane  obljube, saj imajo bolezensko kratkoročen spomin. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Oziroma, takoj ugotovijo, kdo je tisti zateženi faktor pri hiši in kdo jim da preveč dihat.
Skratka, jaz osebno si ne bi preveč želela dobit v svojo družino pubertetnika, ki bi že naprej vedel, da me ne bo potrebno upoštevat, ker mu oče daje potuho. Fantu je potrebno definitivno odpret oči in mu v praksi (mogoče z zaposlitvami, ko je na obisku, z vstrajanjem pri nekih pravilih, z vcepljanjem nekega spoštovanja do ljudi v njegovo glavo...)strogo prikazat kakšno naj bi bilo njegovo življenje pri vas.To ,da ga bo potrebno preseliti k vam, mu jaz ne bi hotela pokazat kot neko nagrado, temveč prej kot kazen. Kar tudi v resnici je! Fant imas očitne disciplinske in socialne težave, ki se niso pojavile kar čez noč. Seveda verjamem, da mu ni z rožicami postlano, vendar pri očetu očitno ne išče neko zatočišče in toplo zavetje, temveč prostor, kjer bi lahko nemoteno počel stvari, ki mu jih doma ne pustijo ( lenaril, bil nezainteresiran za šolo, se  nekulturno in nespoštljivo vedel do sočloveka...). Skratka, če bi bila za njegovo selitev kriva močna želja po nekem zavetju in prijaznem domu, bi se potrudil, da bi bil njegov odnos do očetove partnerice in tudi očeta spoštljivejši in prijaznejši. Vse to tudi pubertetniki znajo, saj konec koncev niso retardirani, ampak le v dobi odraščanja.
Seveda pa prej en krepak , odkrit in pošten pogovor s partnerjem. Če se v prvi vrsti ne bo spremenil tvoj partner oz. njegov odnos do tebe, boš v svoji hiši še zelo boga.  

Hej halo, tisto o odgovornosti in skrbi, kako bo najstnik funkcioniral štekam, ostalega pa ne. V trebuhu imaš dojenčka in ne space shutle. Če se ti iz minute v minuto bolj zavedaš, da moraš poskrbet za svojega otroka, se prosim poleg zavedaj, da mora tvoj partner poskrbet za dva otroka, al ga naj po tvojem kar zbriše?
Saj iz posta v post bolj vem, kam krava rep moli. Tebi in decu od mame tega ubogega najstnika je on odveč in bi se ga oba rada znebila. Fino in fajn res.

_________

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

IZVIRNO SPOROČILO: uli555

ja tudi ta majhnost prostora se mi zdi zelo moteča. Ker vsak, prav vsak rabi neko svojo zasebnost. Tako fant, kakor midva, kakor dojenček med dojenjem. Ker je zaradi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]  treba še dnevno (lahko bi jo sicer predelali v fantovsko sobo, samo potem nimamo nobenega prostora za čez dan bit, spalnica je namreč dostopna po strmih stopnicah in rahlo neugodna za se z otrokom nenehno gor in dol sprehajat) finiširat bi bila trenutno izdelava nove mansardne sobe tako časovno kakor finančno nemogoča. Prej sem se pogovarjala s prijateljico, ki ima leto dni starega otročka. Pa je imela pomoč mame in tašče, pa mi je rekla da ji ob dojenju previjanju ni ostalo nič časa za kaj drugega. Se mi zdi brez pomoči praktično nemogoče izvesti vse te stvari, poleg pa še kuhat, prat in vse ostalo. Morda se sliši grdo, morda celo egoistično a iz minute v minuto se bolj zavedam da sem dolžna predvsem za tega otročka poskrbet, in konec koncev tudi zase. Ker vse ostalo ni tako "nujno" kakor da ta [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]  dobi potrebno nego in mamico, ki bo imela čas da se z njim ukvarja. Tisti prvi tedni, prvi stiki mi bodo dani le enkrat. Če se ne bo dalo zmeniti tako da nama bo z [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]  dan potreben čas da se uvedeva, da imava minimalne pogoje zasebnosti in s strani parnerja tudi zame minimalno pomoč bom za mesec ali dva odšla k mami. Ker bom tam imela definitivno več pomoči in časa da ga res [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]  posvetim. Partner pa naj medtem sam ugotovi da starševstvo za vikend ni enako starševstvu za vsak dan. Upam sicer da se bo našla kakšna druga rešitev (meni osebno bi bil najbolj ugoden nek časovni kompromis, da se stvari uredijo - se uredi za otroka soba, se uvede v nov red  za[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] , se jaz spravim k sebi in predvsem imamo vsi čas da se na ta korak pripravimo).

Hej halo, tisto o odgovornosti in skrbi, kako bo najstnik funkcioniral štekam, ostalega pa ne. V trebuhu imaš dojenčka in ne space shutle. Če se ti iz minute v minuto bolj zavedaš, da moraš poskrbet za svojega otroka, se prosim poleg zavedaj, da mora tvoj partner poskrbet za dva otroka, al ga naj po tvojem kar zbriše?
Saj iz posta v post bolj vem, kam krava rep moli. Tebi in decu od mame tega ubogega najstnika je on odveč in bi se ga oba rada znebila. Fino in fajn res.

Tipično obnašanje 14 letnika, ki se išče, ki išče meje, pravila, njegovi starši mu jih pa iz neke slabe vesti ne znajo dati. Na žalost tvoj dec ne pozna svojih dolžnosti do svojega sina. Lepo jima razloži, predvsem tvojemu decu, da selitev je možna, vendar to ne bodo vikendi, kot do sedaj, ampak polno vzgajanje 14 letnega fanta, ki odrašča in da če pričakuje, da boš fanta sprejela kot za svojega, te bo moral upoštevati.

Žal si si izbrala totalno neodraslega očeta za svojega še nerojenega otroka in zdaj žanješ sadove njegove neodgovornosti. Nujno je, če hočete spraviti tega fanta na prava pota, da vsi skupaj poprimete. Nujno je, da s tvojim decom sodelujeta, v kolikor ne bosta ne vidim svetle prihodnosti ne za vaju, ne za oba otroka malega in velikega.

_____________________________

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

Strinjam se s teboj Ronja v vsem razen v citiranem. Obcutek imam (nobenega argumenta), da je v vprasanju najbolj relacija otrok - mamin novi partner. mama pa popusca ker ne ve kaj bi. Selitev se mi ne zdi smiselna zaradi vec vzrokov:
Tezave je otrok "pridobil" pri materi in ocuhu. Tam ih mora resevat. Nova okolica ne more resevati tezave nastale med drugimi ljudmi v drugih okoliščinah z drugimi relacijami.
Dajanju otroku potuho, da bo lahko sel k ocku zivet mu samo daje voljo in moc, da je nemogoc - saj bolj bo nemogoc, prej bo sel k ocku......

jaz sem mnenja, da je take stvari treba prej razpucat pri sebi, preden se spuščaš v zvezo z nekom, ki ima otroke od prej. ker ni sam tko, otrok je pri mami, kak vikend bo tu, se bomo mel fajn in bla bla bla. ko je enkrat otrok, vedno obstaja tud takale varianta. kaj pa če bi se mami kaj zgodilo? valjda bi šel otrok k očetu, naporen gor ali dol, kle ni dileme.

Sam zelo razumem njene bojazni, sam draga ronja, tole, kar si napisala pa žal ni res. To je tudi njena odgovornost, ki jo je sprejela v trenutku, ko se je zapletla z moškim ki ima otroke in tega se večina žensk, ki se spustijo v to ne zaveda in tale fant, ki je v najtežjih letih svojega življenja je sedaj spremenjen v žogico, ki si jo podajajo gor in dol. Se pa strinjam z delom ko praviš, da sta v prvi vrsti odgovorna zanj njegova starša. Prva napaka je bla itak to, da se je oče odselil 300 km stran od svojega sina. Najlažje se je pobrat, zamižat, pozabit in kao zaživet na novo. Vikendi in počitnice niso vse.

Pomoje se niti fant niti oče ne zavedata, v kaj se pravzaprav spuščata.

Saj, kolikor sem jaz spremljala debato, ni nihče očetu odrekal pravice, da skrbi za oba svoja otroka. Problem je v tem, da oče do zdaj ni ravno zgledno skrbel za sina in zato avtorico skrbi (za moje pojme precej upravičeno), da bo s selitvijo komplet vzgoja padla nanjo.
Pomoje se ona čisto dobro zaveda, da bo dojenček več ali manj njena odgovornost. In zdaj jo je groza, da bo poleg tega hkrati morala prevzet še skrb za moževega otroka iz prvega zakona, ker ji mož zaenkrat še z ničemer ni pokazal, da bo prevzel malo več odgovornosti.

Teoretični si mogoče na njegovi strani, praktično bi pa 10letnega otroka poslal živet k očetu, ki se ne zanima prav preveč zanj, mačehi, ki je ne mara in ki bo večino časa okupirana z novorojenčkom, v premajhno stanovanje, kjer si bo spalnico delil s celo družino, v vas, v kateri zaenkrat nima niti enega prijatelja, ker se z otroki ne ujame + še šolo bo moral zamenjat.

kaj bi potem svetovale mami? grem stavit da bi bla situacija 1000% drugačna.

Pa je večji del krivde tu na partnerju, ki od začetka ni postavil mej, ni postavil pravil, pravzaprav me je večkrat pred otrokom celo zatrl (recimo ko sem mu že 5-ič rekla naj gre po jopico in se onbleče ker ne more po 10 C hodit v kratkih rokavič, me je partner pred njim zatrl naj ne težim). In porušil v sekundi vse kar sem se z vsakim obiskom trudila doseči.

Tipično obnašanje 14 letnika, ki se išče, ki išče meje, pravila, njegovi starši mu jih pa iz neke slabe vesti ne znajo dati. Na žalost tvoj dec ne pozna svojih dolžnosti do svojega sina. Lepo jima razloži, predvsem tvojemu decu, da selitev je možna, vendar to ne bodo vikendi, kot do sedaj, ampak polno vzgajanje 14 letnega fanta, ki odrašča in da če pričakuje, da boš fanta sprejela kot za svojega, te bo moral upoštevati.

IZVIRNO SPOROČILO: uli555

Najprej vas lepo pozdravljam. Ob tej čudni uri me je pred računalnik privlekla nespečnost, glava polna skrbi in to da ob tej čudni uri se nimam res s kom pogovorit, spat pa tudi ne morem. Ampak rabim nekomu povedat, rabim slišat (prebrat) kakšno vaše mnenje.

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo
Ja, meni je moja spalnica sveta, dokler moji biološki otroci majo kje izven spalnice spat, najbrš pa nebi spali na cesti, če bi mel samo eno sobo,

Joj, punce, (ulla, tebe citiram, ker si pač spet isto potegnila, nisi edina s to idejo), ampak to res ni isto! Lejte: midva imava nečaka, katerima sva edina stric in teta in če se njunim staršem (bognedaj) kaj zgodi, bova jasno vzela ta dva otroka k sebi in bova skrbela zanju, ko da sta najina in ju bova imela rada in bomo nekaj scumprali in se zgužvali, dokler ne najdemo večjega stanovanja, ampak gotovo bi ju vzela, ne bi ju na cesti pustila! Jasno!
Vseeno se pa ne počutim čisto nič odgovorna za njuno šolo (ko bosta pač šla v šolo) ali za njuno težavno obnašanje, recimo ali karkolipač bi se lahko našlo, dokler so njuni starši živi. Dotlej so za to odgovorni oni! Čeprav bi ju v primeru smrti vzela midva! In bila potem midva odgovorna, jasno.

šolo, za njegovo obnašanje, da ga spravjo nazaj na normalo,.... Saj ti povsod vsi psihologi pišejo, da novi partnerji ne smejo igrat mam in očetov, amapk morajo bit bolj prijatelji - in ti ne vzgajajo. Da vzgajata še vedno mama in oče... In če tu oče ne bi vzgajal, bo ta fant spet kratko potegnil!

IZVIRNO SPOROČILO: zmajaz

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo
Ja, meni je moja spalnica sveta, dokler moji biološki otroci majo kje izven spalnice spat, najbrš pa nebi spali na cesti, če bi mel samo eno sobo,

In spet pozabljaš, da tudi ta otrok zaenkrat IMA kje spat - NI na cesti ...

IZVIRNO SPOROČILO: Ulla80

šolo, za njegovo obnašanje, da ga spravjo nazaj na normalo,.... Saj ti povsod vsi psihologi pišejo, da novi partnerji ne smejo igrat mam in očetov, amapk morajo bit bolj prijatelji - in ti ne vzgajajo. Da vzgajata še vedno mama in oče... In če tu oče ne bi vzgajal, bo ta fant spet kratko potegnil!

ja, dokler otrok prihaja sam za vikend, če pa bi otrok živel skoz pri njima, je pa nova partnerica še kako odgovorna za vzgojo, za šolo, za vse. ne ravno da prevzame vlogo mame, ker mama še vedno je nekje, ampak njena vloga se zmanjša, ker zdaj je ona tista, k k njej otrok za vikende prihaja. vse ostale obveznosti se pa vršijo med tednom, k je otrok pri očetu in njegovi partnerki, tam dela šolo, tam se ga vzgaja. in to morta počet oba, mama pa pomaga.

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

IZVIRNO SPOROČILO: zmajaz

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo
Ja, meni je moja spalnica sveta, dokler moji biološki otroci majo kje izven spalnice spat, najbrš pa nebi spali na cesti, če bi mel samo eno sobo,

In spet pozabljaš, da tudi ta otrok zaenkrat IMA kje spat - NI na cesti ...

Jao bože mili.....

IZVIRNO SPOROČILO: zmajaz

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

IZVIRNO SPOROČILO: zmajaz

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo
Ja, meni je moja spalnica sveta, dokler moji biološki otroci majo kje izven spalnice spat, najbrš pa nebi spali na cesti, če bi mel samo eno sobo,

In spet pozabljaš, da tudi ta otrok zaenkrat IMA kje spat - NI na cesti ...

Jao bože mili.....

Lej vse, kar sem hotela reči je, da ta otrok ni v nobeni tako kritični situaciji, da bi se moral na vrat na nos preseliti sem, kjer bo spal zraven v njuni spalnici, ampak ni nobene ovire, da ne bi mogli najprej v miru urediti prostorskega problema in drugih zadev, pa bi se potem preselil.

Ne razumem pa skrbi glede tega, da bo 14 letnik kakorkoli škodil dojenčku, prej nasprotno.

ja, dokler otrok prihaja sam za vikend, če pa bi otrok živel skoz pri njima, je pa nova partnerica še kako odgovorna za vzgojo, za šolo, za vse. ne ravno da prevzame vlogo mame, ker mama še vedno je nekje, ampak njena vloga se zmanjša, ker zdaj je ona tista, k k njej otrok za vikende prihaja. vse ostale obveznosti se pa vršijo med tednom, k je otrok pri očetu in njegovi partnerki, tam dela šolo, tam se ga vzgaja. in to morta počet oba, mama pa pomaga.

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Mišek, strinjam se s tabo, da bi bilo za otroka najboljše, če bi probleme uredili doma, da si ga ne bi podajali nikamor in bi mu nudili zadostno oporo, da bi lahko drugače izrazil to, kar ga muči. Vendar žal ni tako in poizkušam delat s tem, kar uli pač ima... In to je moškega, ki si želi imet sina pri sebi... Tudi se mi ne zdi fer, da bi mu to prepovedala, se mi pa zdi edino pametno, da to naredijo postopoma in z razmislekom, uredijo prostor in misli, šolo (kam bo hodil, itd...) in da pristane na to pod pogojem, da grejo na terapijo, ker jo bodo vsi rabili.

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

Priznam, zelo me vržejo iz tira tele primerjave z biološki nebiološki in poznam občutek, ko si nekje nezaželen, pa čeprav se ta oseba trudi to skrit do onemoglosti in si res ne predstavljam živet v takih razmerah. So bli vikendi čez in čez zadosti, zato sem hvaležen obema VD mojega očeta, ki nikoli, ampak res nikoli nista dala tega občutka.

Poznam pa fanta, ki je zdaj že razumen odrasel mož, ki je bil pri 14tih točno tak kot ta, pa tudi sebe bi lahko našel v tem opisu.

IZVIRNO SPOROČILO: Misek

Na mestu avtorice teme bi jaz mocno zaropotala in zbobnala vse vpletene na kup, razcistila prvo z odraslimi, potem se z otrokom - dobodosel je imel bo pa pravice in dolznosti .

otrok potrebuje zanesljivo in zrelo osebo poleg sebe in zato mora najmanj eden od odraslih presekat taksen vozel , prevzet iniciativo in urediti zadevo.