ronja
|
Sem se orng usedla dol sama s sabo pa se mu potem pred vsemi drugimi pacienti opravičila. Ta izkušnja je bla res dragocena zame in od takrat naprej se res max. potrudim, da sem prijazna do vseh. In sem hvaležna temu pacientu, da je odreagiral tako kot je. Svaka čast! Se pa dostikrat da obrnit ljudi, tudi kadar so nataknjeni, meni je pri babicah uspelo. Valjda sem bila paf, ko me je babica najurila, čim sem not stopila in so potem še zgoraj zavijale z očmi, ampak sem se hitro sestavila in se enostavno nisem dala: rekla sem si, da je to najin dan in da ne bom pustila, da mi ga pokvarijo. Da bom mela lep porod, pa če so še tok nataknjene . In sem ga mela, hehe. Drugič, ko sem pa že vedla, kaka je ta babica, pa mi je celo ratalo, da sem jo na koncu nasmejala, sem še zdaj ponosna na to - ker nekak 15 min. preden je otrok zunaj nisi glih v najboljši kondiciji za potegnit najboljše iz človeka. Ampak se da, hehe . Sem si, že ko sem jo vidla, rekla, da zdaj mi bo pa ratalo:) Večinoma se pa nimaš kaj bat, so sestre zelo prijazne. Res pa je, da jaz nisem preveč zahteven ali zatežen pacient (sem bila že dostikrat v bolnici in nikoli nisem mela problemov). Nekak ne pričakujem, da bi me morali v bolnici vsi strešt, ne glede na to, kako se počutim, poizkušam vedno čim več sama in redko za kaj prosim, pa sprejmem opravičilo, če se pač zgodi napaka. Se mi zdi, da so bolj problem zdravniki kot sestre: ker ti dostikrat enostavno ne povejo vsega (ne vsi, se pa precej pogosto dogaja), njihova mnenja so si diametralno nasprotna, hkrati pa vsi želijo, da upoštevaš njihovo mnenje, med seboj očitno ne govorijo..., se jim ne da vzet časa, da bi ti odgovorili na kako vprašanje (saj ne mislim razpredat 100 let, ampak en odgovor v 3 besedah pa ni toliko... ali pa te zelo podcenjujoče obravnavajo, ko da si čisti kreten (kar ni nujno res;). in ker se pa oni res nikoli ne znajo opravičit za napako - vsaj meni se še nikoli niso, pa so se že res veliiiiiikokrat zmotili, včasih tudi s hudimi posledicami... Ko so mi dali narobe mazilo za Ronjo, se mi je med. brat opravičil in prav zato nisem bila več jezna nanj - ker je bil pošten in ni poizkusil prikrit napake. Ampak zdravniki so pa zafrknili veliko večje stvari, pa nikoli ni nihče niti priznal, da je naredil napako. Nekak med vrsticami nekaj palamudijo, nikoli ti nočejo lepo razložit, kako je v resnici,... to jim malo zamerim... Saj napake se dogajajo, to lahko človek razume, ampak ta odnos je pa nekaj drugega...
|