turbo
|
IZVIRNO SPOROČILO: ZARA ... ker vem, da je tamala blazno prilagodljiva in komunikativna in da bo meni večji problem kot njej. Ona se sicer zelo veseli, čeprav se na začetku ni, ker ne pozna skoraj nikogar. Mogoče dva ali tri otroke, ker ne bo hodila s svojimi vrtičkarskimi kompanjoni... Kot si napisala, pogosto smo starši tisti, ki vidimo probleme, ponavadi tam, kjer jih ni. Če tvoja deklica pozna dve, tri otroke, je to za začetek čisto dovolj. Boš videla, še tako se lahko zgodi, da bo te, ki jih že pozna, "zamenjala" z drugimi. Stare vrtčarske kompanjone pa včasih le povabite na obisk, da bo vzdrževala "stara poznanstva", mojemu sinu je bilo to v prvi mesecih pomembno, nekje do novega leta. Sedaj ima enega starega frenda , vsi ostali, s katerimi se druži, pa so "ta novi". Se mi zdi, da je na prilagajanje v novo okolje pozitivno vplivalo tudi to, da je začel obiskovati športno aktivnost na šoli, ki je na drugem koncu našega mesta. Tako da ima nove in nove - nove znance. In seveda mu je tko fajn, ko ima znance iz višjih razredov in se lahko čez šolo dere: "Ejga, Samir!" Čeprav je Samirju za pručka malo mar. Letos je vpisan v planinski krožek, tudi brez predhodnih poznanstev, pa mu je poleg hribolazenja, v užitek tudi to, da je dobil nove kolege. ... Potem so tu še vsi negativizmi iz ust staršev in včasih me prav mine. Non stop poslušam obtožbe, kako sem jo iztrgala iz okolja, kjer je odraščala in da to ne delam dobro. Ne vem, čas bo prinesel svoje, morda imajo prav... O šoli, v katero bo deklica hodila, odločate sami. Prav je, da če imate možnost izbire, zakaj je ne bi izkoristili. Spremembe in izkušnje, ki jo bo izbira prinesla, bo tako ali tako samo vaša. Sugeriranje ostalih kar prezri. (Rajši se z mano pogovarjej, ) Ponavadi obtožujejo kakšni samooklicani lokal patrioti, ki radi solijo pamet drugim, medtem ko so sami neodporni na spremembe. Oziroma bi v primeru, da bi oni izbrali drugo šolo, svoje dejanje propagirali kot najboljše in najpametnejše. In bi ti svetovali, da je že kar nujno, da tudi ti prepišeš svojega otroka na šolo, kamor hodijo tudi njiihovi. (Mal sem žleht.) Midva sva ju tudi iztrgala iz okolja in par let vozila v drug vrtec, zato, ker se nama je zdelo, da so tam boljši pogoji; manjše skupine, mirnejše okolje. (Evo, pa ravno v tej temi je bilo napisano o tem, kako si starši lastimo otroke, ko menimo, da je to zanje najboljše...) Pa sem videla, da so tudi na tisti (recimo, elitnejši) šoli in vrtcu problemi, takšni in drugačni. Končno nam je logistika odpovedala in smo morali postati fleksibilnejši; preostal je vpis na najbližjo šolo in uporaba lokalca. Močna izkušnja za vse nas. Pa je šlo in še kaj nas čaka, al bomo to izbrali sami al drugi. Pač je tako, da svojim otrokom poskušamo ponuditi najbolj ugodne pogoje, tudi takrat, ko se odločamo glede šole. In če je možnost, da lahko izberemo šolo, zakaj pa ne? Če se v življenju ne bi o ničemer odločali, oziroma če se bodo glede nas odločali drugi, ma dej, kam bi pa prišli? SREČNO!
|