|
RE: razumevanje z brati, sestrami 9.5.2010 12:12:15
|
|
|
|
Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: darja.mark Naj bi, sam so mi vsi skup napletli da je kao nov zakon (kar je reku tut notar) da lahko lastnik-v mojem primeru mami- se odloči komu bo dal hišo. In jo je pač dala njemu. IN ti še govoriš z mamo? Saj tu ni samo brat kriv, je tudi mama in to v bistvu še najbolj. Ma drugače je pa tako, da se skoraj vsak odnos podre, ko pride do delitve premoženja. POgosto se to zgodi. Drugače pa sem bila jaz celo mladost totalno zagrenjena, ker se je moj brat neprestano maščevalno vedel do mene, skoz sem hodila kot po jajcih, da bi me vsaj kdaj rad imel. Pa se to ni zgodilo, ker je bil preveč ljubosumen name. Kot otrok se včasih leta dolgo ni pogovarjal z mano, kar tako malo, recimo ker sem si sposodila ravnilo, ne da bi ga vprašala - pa sva v isti hiši živela, pa je to delal. V bistvu so za to ogromno krivi starši, kot je ena že napisala. Namesto da njegove ljubosumnosti name ne bi tolerirali, namesto da bi preprečili da se izživlja nad mano, so ga milo prosili, če bi prosim nehal in mi rekli,d a jim je žal, da ne morejo nič (halo , starš reče, da ne obvlada 6-letnika??, ki se tri leta ne pogovarja s sestro), saj ga tepsti ne nameravajo, tudi kazen jim ni bila sprejemljiva oblika, dretje tudi ne, drugih načinov pa tudi niso iskali. Zamerim jim to, da so pustili tak teror enega otroka nad drugim. Zamerim, da so tolerirali nasilje in ga spodbujali in celo nagrajevali. p.s. jaz nisem bila niti obveščena, da sem postala prvič teta, nisem bila povabljena na poroko, bila sem zanj en gnoj Danes je najin odnos še najboljši, kar je kdaj bil. Malo je odrastel, malo je pomagalo, da je dobil najboljšo možno žensko poleg sebe, ki jo ima zelo rad, saj je poleg nje vseeno razvil majčkeno širše poglede na svet, malo pa tudi življenje samo in otroci. Sem pa rekla mojim otrokom, da če se bodo kdaj tako vedli en do drugega, kot sem jaz na lastni koži doživljala, da tega pa ne bom prenesla, niti dopustila. Če bo treba, da jih bom tudi iz groba hodila strašit, da naj rajši nikdar ne probajo z nespoštovanjem, ker bodo enkrat vsekakor imeli na tem svetu samo en drugega in da morajo skup držat. Skratka, razumem tisto, ki je prva objavila post o odnosih z brati, sestrami, ker to je res grozno, da se cel lajf tepeš za ljubezen nekoga, ki mu je zate bolj ali manj vseeno. Kasneje v lajfu prideš do tega, da se za ljubezen ne moreš borit, niti ti ni treba zato hodit po jajcih. Če te ima rad, super, lepo, če te pa nima, pa zato ne moreš biti nesrečen. Ni smiselno.
|
|
|