Meemee
|
Pozdravljene Upam, da boste kmalu svoje božale Moja porodna zgodba je pa taka: V sredo sem imela precej vesel in aktiven dan. Zvečer sva z možem še šla na sprehod po mestu, zvečer sva pa V četrtek ob 01:15 pa mi je začela odtekat voda. No, prej sem se tako bala, da ne bom vedela, če mi bo voda odtekla, ... pa ni bilo tako. Točno sem vedela, da je bilo nekaj drugače mokro, kot ponavadi. Pa še zadržat nisem mogla. Zbudila sem moža, ki je bil kar malo zmeden (pa, saj je res ravno zaspal) in sva se pripravila za odhod v P. Priznam, da sem se v tenutku, ko sem ugotovila, da je to to in da ni poti nazaj, začela tako trest, kot da imam mrzlico. No, v triaži me je babica vse povprašala, pa pregledala (ugotovila, da mi res odteka voda in da sem odprta 1 cm). Popadkov nisem imela nič, zato je "prerokovala", da se zna vsa stvar zavlečt tja v pozno popoldne Ob 01:45 sem prišla v porodni blok, kjer so mi naredili klistir (nič hudega ni bilo ). Potem sem čakala 1 uro in ob 03:00 že bila v porodni sobi. Ker popadkov še vedno ni bilo nič, so možu svetovali naj gre domov spat in da ga bojo že pravčas poklicali. Seveda si nisem želela, da gre, pa sem mu vseeno rekla da naj gre domov počivat. Seveda je ostal z mano V porodni se je malo ulegel na kavč, pa je bilo ok. Mene so "privezali" na ctg, ležala sem pa na desnem boku. Ob 04:00 so se začeli popadki in sicer so bili takoj redni na 5, nato pa na 4 minute. Kljub temu, da so bili precej intenzivni, pa sem bila ob 7ih, ki je prišla nova izmena babic, odprta samo 1,5 cm. Dvakrat sem si izprosila odhod na WC in takrat popadke predihavala stoje. Potem pa so me spet dali ležat na D bok in na ctg. Takrat so popadki tako boleli, da nisem vedela, če bom zmogla. Na srečo je bil tam moj , ki me je masiral, držal za roko in odšteval kdaj bo konec popadka. Res je bil najboljši Dobila sem tudi eno svečko proti bolečinam in infuzijo. Ob 8:40 so me spet pregledali in sem bila odprta 3 cm. Po tem pa je šlo vse tako hitro. Ob 10ih so mi dali še umetne popadke in masko, da sem lažje predihavala popadke. Priznam, da je bilo kar hudo. Potem pa babica kar naenkrat reče naj grem nahrbet, pa da mi bo razložila kako naj potem pritiskam. In, ko konča reče zdaj pa pritiskajte, jaz pa "A že?". No, 4 popadki in kar naenkrat olajšanje, Lijo Izabelo so mi dali na trebuh, jaz pa s tisto mojo izjavo "A to je to?" Še en popadek, pa je bila zunaj tudi posteljica. Mož je prerezal ppopkovino in oba sva imela solzne oči. Mene so potem dali pod narkozo (kar naenkrat je bila soba polna zdravnic, anestezistov, ...), ker se mi maternica ni krčila in so mi jo iztipali. Malo sem se tudi strgala (presredek in maternični vrat, tako da imam par šivčkov). Ko sem se zbudila, je pestoval najino , jaz pa sem od sreče jokala kot dež. Priznam, da sem vso nosečnost razmiljala o tem, kakobi rada rodila čepe, ampak ni šans. Ne vem, kako bi to sploh fizično zmogla ob takih popadkih. Samo še to - to, da v trenutku pozabiš vso bolečino, DRŽI kot pribito za vse, ki vas ta čudovit dogodek še čaka.
|