Gina
|
:)-:)-:)- Zara, seveda verjamem. No, ne verjamem, jaz vem da je še kakšno življenje.:)-:)- Smrti me pa ni strah. No ja, malo lažem. Ne bi mi bilo fino, če bi mi kdo umrl. To je seveda samo z mojega egoističnega stališča gledano, saj tistemu, ki umre, ni nič hudega, nam je, ki ga pogrešamo. Da bi jaz umrla, me tudi ni strah, razen spet z egoističnega stališča, ker me je kot mamo strah za otroke, da bi bili "sirote".
Ko sem bila stara kakih 18 let, sem nekje prebrala, da so nekateri ljudje taki, da kar naprej živijo za prihodnost, nečemu se odpovedujejo, da jim bo kasneje lepo, potem pa, ko pridejo v penzijo, pogledajo nazaj in rečejo, kako bedno je bilo moje življenje. Takrat sem si rekla, da tega nočem, da hočem živeti. In če zdaj pomislim za nazaj, se spominjam bolj lepih reči iz posameznih obdobij mojega življenja. Slabo hitro pozabim. Če si usmerjen pozitivno, mislim, da nekaj imaš od življenja. Ko mi je umrla mami, sem se življenja še toliko bolj zavedala. Nekaj časa sem vsako sekundo imela v zavesti, da vsak trenutek lahko umrem, pa se mi zdi, da sem se še pol manj sekirala zaradi nepomembnih reči. Vsak trenutek se mi je zdel čisto izkoriščen in fajn.
Evo, zdaj sem pa še jaz zafilozofirala. Skratka, ja, verjamem, bi moral biti moj odgovor.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
