|
danana -> RE: Dvojčki 2010 (10.9.2010 13:52:11)
|
Ojla mamice dvojnih sreč,
jaz sem strasno lena za pisanje, ampak sedaj je pa res ze cas, da se malo javim. Torej moja fanta se že bližata 3 mesecem. Čas kar leti. Glede na njuno prehitevanje (rodila sta se v 32 tednu) sta super. Tri tedne smo bili v porodnišnici, da sta oba razvila sesalni refleks in začela lepo jesti, potem pa horuk domov in že smo bili v kompletu.
Od kar smo doma se čez dan pridno dojimo (v bolnici sem si črpala mleko in ju hranila po cuclju), ponoči pa je mami že malo preveč izžeta in jima "potrurim" flasko, ker drugače bi pa res še celo noč na meni visela. Jesta namreč, kot bi rekli - prosto po Prešernu, na pol ure, na eno uro, dve, tri, kaj več je pa že luksuz. Pa se nič ne pritožujeta, jošk ali flasa, glavno, da teče. Doma ju dojim kar oba hkrati, je najbolj praktično, zunaj pa tistega, ki bolj vreši :)
Glede kilaže smo po moji oceni na dobrih 4kg (porodna 1690g in 1860g) sicer pa imamo drugi teden preventivo (in prvo cepljenje :( ), pa bomo videli. Drugače pa zaenkrat se vedno nosita cunjice št 50, ampak bomo počasi prešaltali na 56.
Fanta sta pridna, prava mala dobrovolčka, ki se res na široko smejeta in ju je užitek opazovati. Malo ju že začenjajo zanimati igračke na igralnem loku na gugalnikih, drugače pa še vedno večino dneva prespita (seveda kadar ne jesta ali se ne nosita na rokah). Ogromno smo zunaj, vsaj po nekaj ur dnevno, kjer se nam popoldne pridruži še naš "big brother", dvoletnik, ki je dopoldne v vrtcu. In potem se skupaj potepamo.
Luštno nam je, ampak pozno popoldne pa rata kar naporno. Tam nekje od 6ih naprej so vsi trije sitni. Mala dva bi bila skoz priklopljena, ta veči je pa tudi že utrujen in išče pozornost. To je čas naših kričalnih uric, ki se končajo šele okoli 9ih, ko vsi trije končno spijo. Seveda ne za dolgo, okoli polnoči je že spet žur. No, vsaj ta veči lepo spi celo noč in ga mala dva nič ne motita.
Ta teden pa je sploh pestro, saj je moj velik navihanček nekaj zbolel in je na antibiotiku in zato že 10 dni doma. Oh, zdaj pa res ni niti 5 minut miru , kaj šele počitka. Stalno je vsaj eden od treh v pogonu. Že komaj čakam na ponedeljek, da gre spet v vrtec.
Ah, mogli bi nas videti kako se mi pakiramo za ven. To je vsaj eno urni projekt, preden vse tri oblečem, pa sebe in na koncu še napakiram torbo (to je kot bi se selila, od plenic za vse tri, pa cunje za mraz/preoblečt, pa trak za nošenje, pa hrana za mojega lakotnika in seveda igrače, da mu zunaj ni dolgčas) in kako se potem spravimo po stopnicahh iz 4 stuka dol (da o gor ne govorim). Verjetno celo naselje ve, da se odpravljamo ven, no sosedje v bloku zagotovo. Joj, hiška naša kad bi tebe imao.....
Ampak, drugače se imamo pa res luštno. Ker smo odvisni sami od sebe (nimamo pomoči babic, dedkov, tet,...) verjetno mnogo manj kompliciramo in si prilagajamo stvari kolikor se le da tako, da je naše življenje čim lažje. In se da! Seveda sem utrujena in neprespana in ah, vse bi dala za kakšno sproščujoče popoldne brez otrok!!!, ampak zato ker imamo pri hiši dvojčka ni nič nedosegljivo. Komot grem z malimi v trgovino (če je treba tudi v šoping center), pa na izlet z avtom, ali pa na kavico h kolegici. Res pa je, da trpi moje gospodinjstvo. Pa o tem raje ne bi. Se pa prporočam za kakšno prijazno gospo, če jo katera pozna. Enkrat na 14 dni bi mi pomoč res prav prišla, vsaj za tiste osnove.
Pa da še malo pokomentiram:
posteljice: spita od rojstav dalje vsak v svoji posteljici. Posteljice uporabljamo samo ponoči, čez dan sta pa na kavču v dnevni sobi ali pa na igralnih podlogah.
ati in previjanje: ni problema, če je sam, drugače pa raje vidi da to ušimam jaz. Češ, da sem hitrejša :) Mu pravim večkrat previj, pa boš tudi ti hiter, pa mislim, da se prav načrtno izogiba, da le nebi bil preveč zverziran :)
pranje in likanje: peremo belo na 95 in poisano na 60. Likamo nikoli nič. Lepo obesim in porovnam. Če je še kaj pomečkano hodimo po svetu pomečkani.
plenice: mi se vedno uporabljamo enko, največkrat Pampers, ker se povsod dobi, ali pa DM, Millerjeve so mi ok za večje otroke enka mi pa ni všeč, ker se prehitro napolni in jima ponoči, na pol riti zleze zaradi teže, Hoferejeve so super, samo enke nikoli ne najdem, jih pa rada kupim za ta velikega.
oblačenje: načelo ne enako, je pa res da podobno. Nekatere stvari so itak že v kompletu dvojne, načeloma pa kupujem različne (podobne) cunjice, ali pa vsaj enak model v različnih bravah. je pa res, kar imamo enakega ju včasih prav rada enako oblečem, malo za hec ali za foto.
Ju pa v tem vremenu oblečem za doma v bodi z dolgimi rokavi (po potrebi, npr: dopoldne, ko je res mraz) še v majčko, pa hlačke in nogavičke, za vn pa še jopico ali flis jaknico, odvisno od temperature.
Aha, sedaj je pa moj duet začel peti........ se berremo
|
|
|
|