ronja
|
Prepovedala mu ne bi, ker si navadno ne prepovedujeva stvari, bi pa bila proti, je pa res, da on tega niti ne bi predlagal.
Zato, da bojo skup 48 ur (od tega jih bo mali precej prespal, ker bo zmatran od poti), se bo 24 ur vozil, privezan v stolčku? Meni se računica ne izzide.
Z vlakom se mi zdi pa ok, mojidve vedno uživata, kadar gremo z vlakom - lahko letata okoli (v mejah neoviranja ostalih potnikov, seveda, predno se kdo obregne ), lahko pojesta normalno kosilo, itd... Predlagaj vlak ali pa nič .
Se podpišem pod miška in vse ostale, ki jih skrbi, koliko je očka skoncentriran na cesto, če se mali zadaj dere. Lahko si še tak zenbudist, pa ti kričeč otrok zadaj pač enostavno zmanjša koncentracijo, pa če si še 100x rečeš, zdaj moram vozit in bit skoncentriran na cesto in konec. Ob prvi priliki, ko se ti bo zdelo, da se na cesti ne dogaja nič kaj posebnega, boš gledal nazaj, kako bi umiril otroka. Če je zraven nekdo drug, pa mu to komot prepustiš in samo voziš.
Jaz sem zato da otrok vidi svoje stare straše sploh če je to samo enkrat letno.
Če otrok nekoga vidi enkrat na leto, mu je zanj ravno ko kosovo polje. In če se starim staršem ne da prit do njega, je očitno tudi njim bolj ali manj ravno. Zato se neke sentimentalnost tu jaz ne bi šla.
IZVIRNO SPOROČILO: koala
Mi pa ni jasno zakaj se otrok manj utrudi če ste v avtu vsi trije. Vožnja traja isto časa, otrok mora isto sedeti v avtosedežu,....
Manj se utrudi, če manj joka, ker se nekdo z njim ukvarja. Tudi voznik;)
naja in ostale, ki ploskate pogumu: mislim, da ni prav, da si dokazujemo, kaj vse smo sposobni naredit z deročimi se otroci. Enostavno se mi to ne zdi prav. To je futranje svojega ega na tem, da se matrajo otroci. Mislim, da je boljše pogledat, kako bi otroku omogočili življenje brez nekih nepotrebnih matranj, saj je že potrebnih popolnoma dovolj. Pa 2 letniku je 10-12 ur sedenja v avtosedežu vsekakor nekaj drugega kot pa tebi... Enim mogoče res ni problem, večini pa je. Njim čas počasneje teče, ne znajo se toliko zamislit, bolj trdno so privezeni v svojih sedežih, nimajo "prava glasanja" na postanke, ne vejo, kdaj bo naslednji izvoz za počitek... Težje jim je pač.
In eno je, da ne greš nikamor - za 2,3 ure vožnje, drugo pa za 10x toliko, sori, ni isto. Ronji je bilo prvo leto slabo na ovinkih in je pač nismo vozili na dolge ovinkaste poti. Pa saj ni, da se odpovemo celemu svojemu življenju, če pač malo prilagodimo cilje za tisih prvih par let, ko je otrokom pač malo težje na poti!
Tudi mi smo šli v Rim, ko je imela Ronja 9 mesecev, samo je to trajalo par dni, ne pa v kosu! Bili smo vsi 3je na zadnjem sedežu avtomobila, recimo - samo mali ni bilo nič hudega, ker v redu prenaša vožnjo, ni bilo nekih ovinkov, da bi ji bilo slabo (pa takrat ji itak še ni bilo niti na ovinkih), veliko smo se ustavljali, vsekakor vsake 2-3 ure, če je bila budna, včasih še pogosteje, itak smo potovali par dni, ker ni bil cilj glavni, ampak pot, smo se vsak dan nekje ustavili in se meli fajn, oba sva jo zabavala, med potjo... imeli smo se super! Samo to ni isto kot pa če je to otroku muka, pa isto pot v kosu prepotovat! Tja in še nazaj! To je kruto, pa sama uživam na poti. Ampak majhnim otrokom pa to navadno ni užitek.
Sicer pa še vedno vemo koliko je star ta otrok, ki naj bi šel z očetom na pot.
Seveda vemo, v prvem postu piše: 2 leti.
res me zanima kakšni bi bili odgovori, če bi vprašala, kaj naj naredi, ker hoče na dolgo pot z otrokom, brez moža; a ji mož to ne dovoli, ker se boji da ne bo zmogla sama z otrokom v avtu.
Napisala bi isto: prepovedat ti sicer ne more, ima pa po mojem prav, res je brezveze matrat otroka s tako potjo za tista dva ušiva dni z babico in dedkom, ki ju sploh ne pozna. pomisli malo na otroka. Evo, točno to bi napisala.
Svojih otrok nimam za posebno zahtevne na poti, pa vendar včasih komaj čakava, da prideva do dedija, ki živi na primorskem, pa gremo po AC in smo v dobri uri dol . Ronja kar dobro prenaša, se pa tudi zgodi, da ji enostavno postane dolgčas. Lejla pa če ne spi, ni prav nič preveč srečna, če se mora kam dalje peljat (isto je bilo z Ronjo, ko je bila malo čez eno leto stara)
posh, torej naj gresta za božjo voljo z ladjo! Pa seveda mora met ves čas smrkavca na očeh, ker so mali hitro pri kaki luknji od vrvi in so dovolj mali, da skoz padejo, če je taka ladja, ki to omogoča. Sicer pa lahko gresta v dveh dneh: prvi dan do istre, tam nekje prespita, se gresta prej še kopat in se mata sploh fino, drugi dan pa naprej do starih staršev.
Saj sem napisala,daje bila moj pot v Srbijo noćčna mora, ampak ali naj zdaj zaradi tega ostanem doma? Ne hodim na obisk sorodnikom cca. do 4. leta starosti otroka?
Jaz ne.
Tebi ni treba ostat doma in komot greš obiskat sorodnike, kadar hočeš, če se vnaprej zmeniš z očetom, da bo pač tačas za otroke skrbel. ne vidim pa razloga matrat otroke s tako vožnjo, če jim več kot očitno ne sede. Zato da sebi dokažeš, da to zmoreš? zakaj oni MORAJO zraven, če si se TI odločila, da greš? Čeprav to ni tako zelo dobro zanje in bi jim bilo sigurno bolj luštno doma, z očijem (ki je bil očitno pripravljen jih čuvat - torej bi te lahko isto vprašala: kaj mu ne zaupaš? )
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
). 
. Kufrov za tri dni ne rabiš veliko.
. Madona, mate švoh dedce
. Pa ljubeča babica bo tudi rajši gor prišla, če je snaha rizično noseča in zato ne morejo dol. 
