mamika25
|
Jutro, dober dan!
Agha in ostale, naj se vam pridružim. Sem že včeraj hotla napisat koliko sem obremenjena z vsem kar se dogaja zadnje čase. Sama sem z malim celo dopoldne in do 3h. Zjutraj hitim ko budala, da pospravim in stanovanje spravim v red. Perem, likam, pometam, kuham... pol mi mogoče ostane mal časa za ven it z vozičkom. Ko je ura 3, popokam malega in grem z njim v vrtec po Nino (hčerko). Spet dirka nazaj, da ne začne sitnarit slučajno. Ni lih fajn da se mi v tej noriji prikaže še kakšen obisk  . Me pol čist zmede in podre "ritem", če je to sploh kakšen ritem  . Pol tmalo 1 uro silim da kaj poje, da jo preoblečem, da...vmes mi mali tuli in ga zvija ponavadi, tako da hkrati držim v roki žlico od tmale z drugo grejem njemu mleko.
Pol čakam, da bo ura 4, da se moj prikaže iz službe... nestrpna pričakujem, pol pa ko pride in ko vidim, da je cel "zjeb..." se mi vse še bolj upre, ker morem spet večino sama nardit. Se pravi ne samo dopoldne, čaka me še hujše popoldne. Neki delamo pri hiši in je on večinoma zunaj. Okej, tmala gre za njim, se mal zunaj igra, jaz še vedno not pedenam malega. Še kaj pospravim in že razmišljam kaj naj ji za malco naštimam. Pol ugotovim, da je ful grdo, da še nisem omila posode od kosila, pa se polatim še to. Čeprav sem že vsa zmatrana, se odločim, da grem še malo ven z vozičkom. Pridem nazaj, najdem tmalo zunej, do ušes od blata in peska... jo vprašam kaj ji je, kaj dela, pa pravi da zida. Ne vem ali naj se smejem ali naj jokam. Tmalega dam noter, tmala je za skopat. Ta čas še on pride not, čas je za kopanje, večerjo, vsi so lačni, vsi hočjo neki od mene....grrrrr. in ko se vsi nekako spedenamo, je čas zame...KONČNO si mislim. Mala sva spita že kakšni dve uri zvečer, ko si jaz vzamem čas za kopanje in počivanje. Ko to vse naredim... je že budnica, mali je lačen, pa spet razmišljam ali bo sploh zaspal nazaj ali ne...
Tako sem vam opisala samo enega od mojih dni. Vse je lepo in prav, vse štima, razumemo se in morem rečt, da mi tut moj velik pomaga. Samo ene ženske smo take, da bi vse rade naredile same, nekatere nimamo niti možnosti, da nam kdo pomaga. Tako, da... najti nekako nek ritem, da narediš vse kakor je treba, pa da je vsem ustreženo, mislim, da je to ful težko. Tako, da se vam pridružujem, pa sem se zdaj prav razburila, češ saj imam pa res bedno življenje, pa zdaj razmišljam o Nataši , kako ona s 4 otroki? Upam Nataša, da ti bolje uspeva kakor meni, pa imam samo 2 .
Drugač pa je danes SONČEK!! Pustmo punce posodo, perilo... pejmo ven. Jaz grem zdej, pa naj gre vse nekam, mal morem udihnit zraka, da se razvederim.
Legenda čitala sem enkrat da ta aptamil confort nima nekega učinka, da je to bolj larifari. Tudi jaz mu dajem aptamil navade, tudi moj  kaka na dva dni, čaj mal pomaga, sem pa razmišljala o menjavi mleka, pa ful pohvalijo dm mleko - babylove, poglej mal po forumih, pišejo punce, da otroci lažje kakajo po njem. Ne vem, probaj, sej lahko mu boš samo dobro naredila, če ga res aptamil tolk zapira oz. ga zvija. Lahko pa probaš tudi Novolac, za krčke pa to. Boš najbolj videla kaj mu odgovarja. Pediatri priporočajo Aptamil. Najdražji pa ni nujno da je najboljši.
Rihanon koliko pa je star mali, da ima že 6100g? Nekam veliko se mi zdi za 1 mesec starega fantiča? 
Kepica upam, da se težave uredijo. Kaj pa če te ob porodu niso dobro ščistili, pa da je kaj not ostalo? Tudi ta možnost je, na to sem tudi jaz že pomislila, ker krvavim še vedno, pa je že 6 teden po porodu .
Tudi jaz pogrešam par punc tule gor... zgleda imamo vse preveč dela... Pupa, dacy, mojca, memole.... kje ste?
Prijetno je prebrati še kakšno mnenje, izkušnjo... včeraj je bilo super, ker ste (smo) se tolk razpisale.
Zdej pa šibam ven. Sonček vabi!!!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Se počutim kar malo nesposobno. Pa nobenemu nočem jamrat zato pa tukaj težim in tudi tako trmasta sem, da nočem nobene pomoči, ker hočem sama imeti vse v svojih rokah in se nočem predat. Edino mojemu dragemu sem se brez ovir zjokala na rami, ker je edini, ki me razume in me podpira in ve, da ni tako lahko. Poleg tega me pa še najbolj dobro pozna in ve koliko mi te stvari pomenijo. 
- se tudi sama počutim nesposobno, neuporabno...perem samo ponoči in potem čakam, da stroj opere, da potem dam v sušilca, in ko je čas za spanje, se mali zbudi
...ko bo malo večji, pa ga počasi navajaj, da spi v posteljici, čeprav je lepo spat tudi z malim, baje se bolje razvijejo možgani, če spijo pri starših
šef klical in prosil , naj prej zaključi s starim dopustom , ker ga rabjo , majo spet extra naročilo in bodo še vikende delali
vsaj 3 tedne (tako je rekel ginekolog). Sicer me je strah kako bo, ampak jaz tak pogrešam to vrsto bližine s svoji 
. Spada pač zraven ne, sej tako so prišli na svet naši 
