Kratka
|
IZVIRNO SPOROČILO: picola1 Moj sicer tega ne dela...oz. včasih zamudi za kake pol urce, več ne. Samo midva sva oba tako narejena, da znava kake pol urce drug pri drugemu zamudit (pri drugih niti ne), ker veva, da imava toleranco in da naju to ne moti. Če pa je več, kar se zgodi zelo redkokdaj (pa še to včasih pride do nesporazuma in ne do zanalašč zamujanja), se pa pokličeva pa vprašava, kje se hodi, kdaj se pride itd. In potem plani za naprej. Mogoče bi me bolj motilo, če bi se to dogajalo pogosto ali pa za več ur oz. kar celo noč... Sam ne štekam...a se vmes nič ne slišite s svojimi pa jih vprašate, kje so? Sploh tiste, pri katerih se to res ne dogaja pogosto.ne štekam, da jih kar čakate pa čakate...vmes pa nimate pojma, kdaj se dogaja in kaki so plani pri njih. Kratka, praviš, da se to dogaja enkrat na dva mreseca. A enkrat na dva meseca gre na pijačo in takrat vedno zabluzi al enkrat na dva meseca zabluzi pa drugače redno hodi na pijače? Seveda se slišiva. Najprej počakam do dogovorjene ure, mu dam še nekaj lufta in potem pokličem, da vidim kaj je zdej. Sam tako ali tako nikoli ne bo poklical. Potem pa odvisno, ponavadi se javi in reče, da pride npr. čez dve uri (kar seveda ne pride), ko pa misli, da mu tečnarim, takrat se pa ne javi ali pa celo IZKLOPI TELEFON!!! No, morm pa priznat, da to je bilo bolj včasih, zdej se mi kar javlja ko ga kličem. Ne gre 1x na dva meseca na pijačo, ampak ponavadi 1x na teden, tako po šihtu. Potem pa enkrat zabluzi, drugič spet ne in pride točno...tisto 1x na dva meseca sem bolj tako na pamet rekla, ni pravila. Vglavnem nikoli mu ne morem povsem verjeti na besedo kdaj pride. In to me moti. Ne razumem kako lahko pusti človeka takole čakat po par ur? Je tako težko že na začetku rečt, da ga ne bo do večera in bi ga lepo pustila pri miru, pa še sama bi si lahko v miru splanirala dan po svoje. Ne, očitno je bolj zanimivo takole ****...
|