|
DaisyE -> vse najboljše (20.3.2010 18:52:46)
|
Na sosednji temi sem obljubila, da bom poročala. Ker vsebina nekako ne paše tja, jo bom pa kar tule objavila. Ker je prav, da se malo slišimo, glede na to, kaj se nam dogaja.
Moj malčik ima danes rojstni dan. Vreme je oblačno in vetrovno. Veter daje občutek, da je bolj mrzlo kot je v resnici. Ura je pol sedem zvečer, počasi se mrači.
Ne vem, kako je preživel dan, ne vem, kaj je počel. Ne vem kakšno je bilo vreme, ne vem kakšne volje je bil, ne vem kako se je počutil. Vem, da je zanj ura pol devet in da verjetno že spi. Moj malčik je 1930 kilometrov stran. Upam, da kaj lepega sanja. Upam, da se bo zbudil v lep dan.
V moje življenje je vstopil pred 18 dnevi. Videla sva se petkrat, skupaj skoraj pet ur. Čisto malo je potreboval, da mi je zlezel pod kožo. Ko je bil z mano, nisem imela nobene skrbi. Zdaj čakam. Čakam na pošto, na vabilo na sodišče. Takrat bo tudi uradno postal moj. Samo uradno, v srcu je moj že zdaj.
Skrbi me zanj. Pa ne zato, ker ni z mano, vem, da je zanj lepo poskrbljeno. Skrbi me, ker mu bom postavila življenje na glavo. Jaz nisem pomembna, važno je le, da mu bo lepo. Bom znala biti prava mama, bom znala skrbeti zanj? Pa ne fizično, to bom zmogla.
Moj malčik bo vedno drugačen. V njegovem kratkem življenju se mu je zgodilo toliko stvari, ki ga delajo drugačnega, pred njim je še ena, ki ga bo zaznamovala za vedno. Jaz. Bom znala celiti rane, bom znala vlivati moč, bom znala stati ob strani, bom znala dokončati, kar je njegova biološka mama začela?
Vedno sem sanjala, da mi je namenjeno nekaj velikega. Da je veliko včasih zapakirano v čisto majhni embalaži, me pa nikoli ni prešinilo. [sm=smiley1.gif]
Vse najboljše malčik moj.
|
|
|
|