DaisyE
|
Ja, tale je pa za zjokat se. Jaz sem našla link na sosednjem forumu, sem si napisala in sprintala, zdaj pa vsake tolko preberem in se zdim sama sebi tolk fejst. Mi je tako lepo napisano, pa tako zajame bistvo, sploh tisto, da taka mama poleg ustvarjanja novih spominov tudi skrbi za ohranjanje tistih, ki bi jih otrok pozabil,... Jaz sem tako in tako mnenja, da morajo vedet, kdo so in iz kje prihajajo, kako smo prileteli skupaj in kakšna sreča je to za vse nas. Če jaz nisem sposobna cenit mojega otroka takšnega kot je, potem naj me ne čudi, če bo njemu hudo. Če jaz nisem sposobna pozitivno gledat na njegovo biološko mamo in na njegovo preteklost, potem bo on samo trpel. Naš bo s tem gor rastel, tule sva z možem fino usklajena. Ampak še nisem na točki, ko bi si kako otroško knjigo na to temo prebrala. Ali pa jo že kupila. Bo še čas. Evo, tipkam, pa tipkam, pa se mi kar vidi, da so možgani že na off. Ker niste ble pridne in niste veliko pisale, sem še eno poročilo vmes skup vrgla, zdaj pa ne morem več. Moj opus za danes se na tej točki zaključuje. Pa še luč mi je začela utripat, to je verjetno še en znak več, da se moram odklopit. Kaj naj rečem, v veselje mi je bilo, pa še mi bo. Se že prav veselim, ko vidim, da je kaj novga napisanga. Vsekakor javljajte, kaj dogaja. Pri nas bo zdaj do sodišča zatišje. Lahko noč.
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.
|