pikapoka00
|
Meni je kar nagajal modelčke, ker nisem mogla bit pri miru - ko se je bližalo eno leto, sem šla tudi že na Šmarno goro :) sam sem potem komaj prišla iz nje, ker sem se na vsakem ovinku ustavljala in noge skupaj tiščala, hehe - eni so me mal čudno gledal, ampak sem se samo nasmehnila. To mi niti ni bila taka panika, problem v tem mi je bil, ker me je to zelo peklo, če mi je tišal ven, sploh če sem mogla še prehodit do avta. Saj če sediš, potem ni panike. V takšnih primerih me je potem še kar nekaj časa peklo vse skupaj. Me je pa presenečalo, kako hitro se pozna pri nožnici, da skoči skupaj. V kolikor sem dlje hodila in mi je tiščal ven - to je bilo mogoče kakšne dobre pol urce vsega skupaj, ko sem se usedla in sem ga "potisnila" nazaj notri, me je to še bolj bolelo.
Pomagala sem si tudi s tem, da sem brisačo zvila in sem na njej sedela, da je bilo lažje - če sem dlje sedela v službi, čeprav to v šoli težko eksperimentiraš.
Sedaj sploh ne čutim, da bi kdaj kaj takega mi operirali, le ob slabem vremenu, me nožnica boli (brazgotina) in v popku, kjer so mi šli skozenj s kamero - ta del me tudi boli - od popka pa vse v notranjost.
Jaz sem bila v bolnici 10 ali 11 dni, pa so mi rekli, da če želim lahko ostanek še kak dan, da mi pomagajo z modelčkom.
Čeprav pri meni ni bilo čisto brez komplikacij. Bilo je celi teden po operaciji vse OK, zadnji večer preden so mi pobral šive, pa sem se šla stuširat in mi je (ko sem se že nehala tuširat) začelo tako pečt vse skupaj, da mi je fant (ki je bil takrat na srečo z mano, da mi je pomagal v in iz banje) pomagal do postelje in je šel poklicat sestro. Ona mi je takrat pogledala, kaj bi lahko bilo, pa je opazila, da mi tisti modelček pritiska na šive. Potisnila mi ga je nazaj, pa je bilo bolje, vendar ne za dolgo.
Ponoči mi je modelček skoz tišal ven, kot da mi ga telo zavračalo. Na koncu so me že vse kosti od pasu navzdol tako bolele, da nisem več vedela kaj me bolj boli.Spala nisem skoraj nič. Zjutraj mi je še dala sestra inekcijo proti bolečinam, ko pa je prišla izmena (druga sestra, ki je bila takrat glavna sestra oddelka) pa je bila negativno presenečena, kako se lahko kaj takega zgodi - dan predčasno so mi morali pobrati šive, ker so mi popustili.
Takrat je bila glavna sestra Jelena, ki je bila zelo prijazna in pripravljena vedno pomagati.
|
Natisni
, ker me je na začetku zelo bolelo... ampak ko se ga enkrat rešiš, pa je super. Samo vztrajno in čimbolj pogosto raztegovat
, imam občutek, da moram vedno imeti en "dodatek" na sebi 
