MissElvira
|
Verjeti ali verovati? Ateizem, anti-teizem ali agnosticizem? Človek lahko verjame nekaj, kar sliši, vidi, prebere, okusi in otipa. Ali pač ne, stvar posameznika. Človek veruje v nekaj, kar je izven dosega njegovih čutil. Ateisti ne verujejo in zagovarjajo stališče o neobstoju Boga. Anti-teisti so prepričani, da je organizirana vera slaba in nemoralna. Ne zanikajo obstoja Boga, niti ne zanikajo ali kritizirajo verovanja vanj. Agnostiki trdijo, da je obstoj ali neobstoj Boga nemogoče dokazati in dvomijo v končno spoznanje obeh pogledov. Pa nebi rada zašla v teološke debate. Mislim, da vsak od nas ima nekega dušnega pastirja, naj bo to v organizirani cerkvi, družini, med prijatelji, v šoli ali službi. Tako kot je RKC zaslužna za veliko grozot, je prav njihov popis krščencev, birmancev in porok mnogokrat služil pri iskanju korenin, daljnih in bližnjih sorodnikov, itd. Tudi prve zapise o staroslovanski ("poganski") veri in njihovih božanstvih kot so Perun, Morana, Vesna, Živa... smo dobili prav od misionarjev, ki so pred tisoč leti prihajali pokristjanjevati. Krst je po mojem bolj praznik otroka kot pa vizum za končno odrešenje. Sicer popis ni tako nujen kot včasih, saj rojstne liste dobimo od države. Tudi nevem, če je še vedno dolžnost in pravica krstnega botra ali botre, da v primeru nesreče staršev poskrbi za otroka. Mislim pa, da ga s samim krstom nikakor ne stigmatiziramo, saj mu vere ne morejo vcepiti niti starši in botri, niti cerkev in verouk. Do resničnega verovanja lahko človek pride le in samo sam, seveda pa mu različne cerkve in njihovi dušni pastirji lahko pokažejo vrata, skozi katera mora stopiti. Nikoli nismo sami na svetu. E.
|