nejcko
|
Zanimiva debata. Prvič, v nakup stanovanja bi šla zgolj in samo pod enim pogojem; da imam višek denarja, torej bi mi nakup predstavljal finančno naložbo ter hkrati tudi (dodaten) vir zaslužka. Drugič, kaj bo, če bo, ko bo čez 20, 30 let, ne ve nihče. Vendar če gledamo, v katero smer se trenutno razvija družbena situacija, bo povpraševanja po lastniških stanovanjih čedalje manj. Seveda ob predpostavki, da se na nek način uredi najemniška politika. Ideologija "dela za potomce" je čedalje bolj preživeta in Slovenci smo verjetno eni zadnjih narodov zahodnega sveta, ki se še gremo te igrice. - najprej je potrebno vedeti in se zavedati, da je vsaka nepremičnina v prvi vrsti breme, ki za seboj potegne ogromne stroške. Res nam morda ni potrebno plačevati najemnine, a moramo plačati vsako plošico, pipo, majstra, ki nam popravi to in ono, ... davke na posest (ki bodo čedalje večji). Že vzdrževanje enega stanovanja ni ravno mačji kašelj, da o stroških s hišo ne govorimo. Ob primerni najemni politiki (kot je npr. v ZDA), se na dolgi rok veliko bolj splača biti samo najemnik, sploh ker ... - gre trend v smer odprtega trga dela, torej preseljevanja, pri čemer je lastništvo spet prej breme kot kaj drugega; - ker gre trend sodobnega (potrošniškega) življenja čedalje bolj v smer čim večjega uživanja v življenju in ne v smer odrekanja za štalco. Torej, če izhajamo iz podobe, kakršno nam riše sedanjost, bo večina današnje razvajene, lene, pravic polne in dolžnosti prazne, a po drugi strani "ambiciozne" mladine, raje plačevala neko normalno najemnino in si s tem omogočila kolikor toliko svobodno življenje. Na stara leta pa bo itak podedoval kaj od staršev, kar mu bo zagotovilo varnost do smrti. Torej, če gledamo prakso razvitega sveta, je lastništvo prej izjema kot pravilo. In če človek res dobro razmisli in preračuna, je res bolje biti najemnik, seveda ob normalni najemni politiki, kakršno zahodni svet že zelo dolgo čisto fajn fura.
|