girl79
|
evo, koncno se moja porodna zgodba, za vse, ki se dolgocasite in se cakate svoje soncke 
kako se je vse začelo.... ....ko sem se 4.3.2010 okrog 2.30 zjutraj zbudila, da bi šla na WC sem začutila tam spodaj, kjer je sicer običajno maternica (torej takrat ko nisi noseč), neke čisto droben znake da se bo nekaj začelo dogajat...ker zaspat nisem mogla več, pa ne zaradi bolečin temveč bolj zaradi adrenalina, sem se ulegla v dnevni na kavč in nadaljevala z branjem knjige o dojenčkih, saj se mi je zdelo da zdaj je pa res mogoče skrajni čas, da jo preberem :) :) pred sabo sem postavila uro in štopala popadke, ki pa so bili res nežni...ob 6.00 me je vendarle premagal spanec in sem šla nazaj spat, ker se intenzivnost popadkov ni nič povečevala...ob 7.00 sem se spet zbudila pojedla zajtrk in rekla dragemu, da mislim da imam že par ur popadke...in on čisto flegma odgovori:« no jaz grem v službo, pokliči če bo kaj, aja pa mogoče grem še na badminton po službi...«, pa sem mu rekla naj bo kar pripravljen da bo kaj prej prišel domov, pa mi kar ni verjel....jaz se spet uležem na kavč in začnem na listek pisat kdaj imam popadek, vmes grem še malo na internet, nekaj čez 12.00 se odločim da je pa 4.3.2010 res fajn datum za rodit pa da gremo probat malo pospešit popadke...in grem na sprehod po Domžalah, vmes še v Pikapolonico gledat previjalne torbe, za konec pa še peš v 7.nadstropje in dol...in mogoče je sprehod res pomagal, ker zdaj sem imela popadke že na 5 minut, tako da sem šla domov in poklicala dragega da naj pride iz službe....je bil kar presenečen :) :) ko je prišel domov okrog 15.00 sem pa imela popadke samo še na cca. 7 minut, tako da sva se odločila da še ne greva v porodnišnico, vmes sva pojedla še juho in okrog 17.00 sem šla lulat, in ko končam kar naenkrat slišim pljusk, kot da je nekaj štrbunknilo v vodo...pogledam in vidim krvavo kepo sluzi, in sem vedela da to je pa čep in sva se odločila da zdaj pa greva...vzamem še stvari, narediva še par fotk in greva v porodnišnico, še prej pa sva šla vzet set_ za darovanje popkovnične krvi v javno banko....v porodnišnico prideva okrog 18.00, me pošljejo v ambulanto kjer me pregledajo in povejo da sem odprta za 2 cm...zdaj sem imela popadke že na 3-4 minute ampak še vedno niso bili tako zelo boleči....grem na britje in klistir, ki sam po sebi ne bi bil nekaj zelo zoprn, če ne bi jaz seveda vmes dobila ravno popadka!!!...no med sprehajanjem po hodniku in čakanjem da se spraznim me kliče še mami- jaz ji rečem da ni nič novega, da smo doma...in ona meni, ah, boš videla vsaj še en teden nič ne bo...sva se z dragim prav smejala na ta račun ko sem odložila telefon :) :) :) ( mi je bila pa mami naslednji dan hvaležna da ji nisem povedala da sem že v porodnišnici) .... okrog 20.00 me odpeljejo v porodno sobo, priklopijo na CTG in začne se čakanje, kasneje se pride predstavit moja babica Maruša....otroku srček lepo bije, moji popadki pa se nič ne večajo in tudi bolj pogosti niso...malo pred 22.00 me pregleda zdravnica (odprta sem 5 cm) in predre mehur...to je bilo ene vode...no pa babica Maruša mi prinese svoje dobrote iz babičine skrinje za v mojo žilo, zdaj se pa akcija res začne...mislim da so mi dali nekaj proti bolečinam pa umetne popadke...ja zdaj je pa šlo kot v formuli 1...popadki postanejo precej intenzivnejši, čez čas mi dajo še masko za dihat, pa eno žogico za stiskat, da ne bi preveč trpela roka od dragega :) :) popadki so tudi vedno bolj pogosti, nekaj pred 11.00 reče babica da gre malo v sosednjo sobo, ker bodo rodili, da potem pa pride k nam da bomo mi na vrsti...se mi zdi da je bila zelo hitro nazaj, nasploh se mi zdi da sem bila precej zadeta in mi je čas zelo hitro minil, tako da je kar naenkrat bila babica pri nas in rekla, zdaj bomo pa malo vadili potiskanje...mi je pokazala kako gre, in nato je že rekla, no še enkrat potreniramo potem gremo pa kar zares...kar naenkrat je v sobi še par ljudi, babica reče naj potiskam, jaz potisnem ene 2x ali 3x in je glavica zunaj, mi rečejo da če jo hočem pogledat in pobožat in sem si mislila a mi ne bi najprej otroka ven spravli, pa ga bom pol božala!?!?!...no rekla, pa nisem nič, ker itak nisem mogla govorit kaj dosti....pride naslednji popadek, jaz potisnem in naša Neža je rojena ob točno 23.33 uri....Neža skoraj takoj zajoka, dajo mi jo na trebuh da jo pobožam, jaz se počutim čisto zadeta, se mi zdi da se sploh nisem čisto zavedala kaj se dogaja, tudi tega kdaj so mi prerezali presredek sploh ne vem, nato so mojemu skoraj porinili še škarje v roke, da sploh ni mogel reči da ne bi prerezal popkovnice :) :)... kdaj sem porodila še posteljico se tudi sploh ne spomnim, jaz sem itak potem ves čas gledala Nežo, tako da tudi ko so me šivali nisem praktično nič čutila...no sem pa potem fajn čutila ko so mi masirali maternico, takrat, pa mislim, da sem šele prvič malo bolj zakričala...:) ...ja Neža je pa tudi že prvo noč pokazala precej širok spekter kričalnih sposobnosti :) :)
|
Natisni
pa bo hitro mimo. 
ah bo že....važn d gremo pol rodit pa d bo še hitrej k v prvo 
Joooooooooj je bogi 
Kar nekaj. Pa še zdej ju niso prestavili v sobico ... Da ne govorim, da še kar nič ne vemo zaradi česa naj bi bil sploh zadržan, do kdaj naj bi bil notri ... Res sem jezna. Še dobro, da sem Vidu vsaj ščetko vzela in zobno pasto, sam pleničk pa nima dost ... Res groza ... 
Imam pa vsaj eno dobro novico ... cakali bomo najvec do srede - potem me poslje rodit. 
za Vida.
