|
RE: sem mama duda, prosim, na pomoč!! 5.3.2010 11:18:50
|
|
|
|
Anonimen
|
TT - sem mama že tretjemu sinčku, ki bo ravno na 8.marec dopolnil 8.mesecev. Imam pa podobno težavo, če lahko temu težava sploh rečem. Mali se pač rad doji, GH mu še ne gre preveč in praktično nimamo še nobenega v popolnosti zamenjanega obroka, ker se po parih žličkah GH hoče obvezno še podojit. Tudi ponoči se še podoji, pa večkrat bi rad kar celo noč visel na meni, ampak glede na to, da se to ne dogaja ravno vsako noč, verjamem da bo minilo. Pač intenzivneje visi na meni, ko ima preskoke v rasti. Nimam pa trenutno še nobenega namena začenjat z intenzivnim odstavljanjem, ampak mu pa postopno poskušam dodajat več GH in bo valda s tem posledično se tut manj dojil. Dude ne mara in se tut dere ko jesihar, če mu jo ponudim. Če pa mu dam flaško se pa igra z njo. Pije iz kozarčka . IZVIRNO SPOROČILO: Gina A veš kaj, vsak človek vse sorte čuti. Jaz ta hip čutim, da hočem it na havaje. Čutim da hočem in moram. Vsaj na sonce in vročino. Totalno nujo imam po tem. Čutim to v kosteh. Ta hip, če ne bom pa tulila. Otrok mora dobiti dovolj crkljanja, ampak če mu 12 ur telesnega stika na dan ne zadošča, potem gre že mal za eno skrajnost. Pa ne govorim tu o 6-mesečnem otroku, to sem v prvem postu napisala, da je še premajhna za karkoli, vsaj za moj okus, ampak tam po enem letu bi pa otrok že moral zdržat en kos spanja v kosu brez zbujanja za cuclanje za crkljanje - ta potreba je škodljiva tako za spanje, kot za zobe, kot za mamo, ni enega pozitivnega učinka od tega, razen za mamo, da si potrjuje svojo zakompleksano zavest, kako je prepotrebna in bi brez nje vsi umrli.. To ni otrokova resnična potreba, ampak razvada. Tud če tako čuti da hooooočeeeee... to je isto kot moji havaji ta hip. Gina - si polna koristnih nasvetov, ampak včasih pa tut tako hudo mimo brcneš, da je kar grdo. V svojih postih zelo rada poudarjaš, kako si pozitivna, kako se drugim ne sme vsiljevat svojega mnenja, jim očitaš kako enostranske poglede imajo na zadeve in bla, bla, bla...Brez zamire, včasih se tut podpišem pod kak tvoj post, ker se pač strinjam z napisanim, ampak ne pa žalt nas dolgo doječih mamic, da smo zakompleksane, da to delamo sam iz želje po samopotrditvi in potrditvi iz okolice....Mogoče res poznaš kako tako mamico, al pa so ti na kakem seminarju oz izobraževanju to vtepli v glavo, ampak imam že dva večja otroka in hudo delam njuni samostojnosti in jima ne manjka samozavesti in nista nobena mamina sinkota. Jst pa tut ne rabim nobene potrditve, da bi vsi brez mene pokrepali, sej imava s partnerjem kar enakovreden delež v skrbi za družino.
|
|
|