VERBATIM
|
no, ampak bodimo pragmatični jaz sem poizkusil najbolj nežno povedati, kar se da, če lahko enkrat na mesec, ko me ni doma, bo več doma, pa malo samostojno funkcionira, pa je bil neverjeten krik, kak ji hočem mamico vstran vzeti, pa prijateljice, tako, da na to temo ne govorim več, ker vem, da se ne bo spremenilo, samo slabše bo še, sedaj mi preostane zgolj to, da poizkusim sebe prepričati, kako je to vse v redu, in ob tem ostati srečen ja res je, problem je v preteklih vzorcih, seveda, naučimo se nečesa, kar mislimo, da je prav seveda, da me je strah, kako bo z otrokom, ali bpa bog ne daj, da pride do rizične v drugem delu, in da bo morala biti stalno doma, saj verjetno vsi vemo, kaj se bo takrat zgodilo, ali ne
|