|
silvya -> RE: Sestrina nosecnost (28.2.2010 11:18:28)
|
IZVIRNO SPOROČILO: benika
Tiste, ki težko zanosite...vedno vas beremo, kako vam je težko gledat, ko zanosijo sorodnice, prijateljice in potem ste najbolj boge na tem svetu. Vem, da vam ni lahko in dam kapo dol vsem, ki se borite za svojo srečo. Ampak...
Sama imam sestro, ki prav tako ne more zanositi po naravni poti in je šla skozi pekel, da je končno v objem stisnila otročka. A si ve sploh predstavljate, kako je bilo meni pri srcu, ko je bilo treba povedat njej za nosečnost in to trikrat? S kakšnim cmokom v grlu in dobesedno odporom sem zinila novico, ko sem vedela, da jo bo klub veselju prizadelo in užalostilo? Ampak mi nikoli ni vrgla ničesar naprej, nikoli pojamrala. Moja sestra je, rada jo imam in sama bi rodila otročka zanjo, če bi se dalo.
Zato je včasih pametno, če se malce ustavite in pomislite tudi na čustva druge strani.
Ja, jaz si lahko predstavljam. Ker imam sama tudi nekaj takih prijateljic. In ko sem jaz zanosla, sem nekaj časa kar odlašala s tem, da jim povem.
Žal pa poznam tudi drugo plat medalje, ne bom na široko razlagala tukaj, kako močno jo poznam, in zato točno vem kako se počuti anonimna avtorica te teme. Ni grda, kot je rekla Rija. To kar občuti je pač del tega, kar ji prinašajo njeni neuspehi. In samo s trdim delom na sebi, lahko greš čez to in si tudi dopustiš, da se ob takih novicah tudi veseliš. Čeprav z grenkim priokusom.
|
|
|
|