Hope2
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Punce mene pa odkriti zanima kako tiste, ki ne morete zanositi prenasate, ko izveste, da je katera od vasih prijateljic ali sorodnic noseca? Jaz sem vceraj zvedela da je noseca moja sestra. Ze tretjic in se ne vedo ce ga bodo obdrzali, ker se jim je poneserecil... Odkrito receno jokam ze dva dni. In sploh ne vem kako naj sprejmem tole s sestro. Ne me met pregrdo, ampak saj nekomu, ki lahko to zaupam... Kako naj sprejmeš? Ne vem, to je tvoja sestra, celo če sta v dobrih odnosih ne vem zakaj taka vprašanja. Je en kup žensk ki delajo splave, pač njihova odločitev, zaradi niih ne boš bolj noseča, zaradi njih si lahko samo žalostna, ampak to te ne bo pripeljalo nikamor. Jokati kot dež, padati v depresijo.... zaradi drugih, hm, težko se ti bo godilo v življenju če boš tako nadaljevala. Še huje ker gre za sestro, ki jo imaš rada, ki je družina. Seveda te potre, izjočeš, pa sprejmeš zadevo in spostuješ sestrino odločitev. Tudi pozabila ne boš nikoli tega trenutka, ampak življenje gre naprej, zaživet moraš, zaživet moraš za sebe, naredit moraš nekaj za sebe, za vaju s partnerjem, za bodočega otroka.... Zatorej pobrati se je treba in se ne obremenjevat z drugimi. Jaz sem na svojega čakala 6 let, medtem je sestra 2x zanosila, tudi prijateljice, vse klepetalke na RR, ostala sem sama in edina. Ja tudi s cmokom v grlu, tudi z jokom kak dan ali dva, ampak za vsako sem bila posebej vesela. Tudi splavila je (namerno) 1 prijateljica in zato zdaj ni nič manj moja prijateljica. Vse kar me je držalo pokonci je moč, da bom tudi jaz enkrat noseča in zato sem na temu delala. Nisem se pustila besedam strokovnjakov, da ne bom mogla imeti svojega otroka, temveč sem preštudirala ves internet, knjige.... in naredila veliko za sebe, nisme čakala, da mi bo dete padlo iz dohtorjevih rok v objem, nisem čakala na čarovnike v beli halji in nisem objokavala drugih nosečnosti. Za to ni časa, živi svoje življenje in zato se je treba borit in nekaj naredit Se popolnoma strinjam s tistimi, ki so napisale, kako je lahko hudo nosečim povedat novico nekomu, ki ne more zanosit. Ampak žal moraš povedat, saj prej ko slej se itak opazi. In tudi mamicam, ki že imamo zdaj otroke, je težko govorit nekomu, ki jih še nima, o otrocih. Prav hudo mi je včasih it na kavico s prijateljico ali koligicami, ki še nimajo otrok, pa jim odgovarjat na vprašanja, ali pa avtomatsko kaj pohvališ, pokritiziraš svojega otroka, malo pojamraš, saj vidim, da jih včasih zbodemo, ap čeprav ne priznajo..... in eh, ni fajn ne za ne ene za druge
< Sporočilo je popravil Hope2 -- 3.3.2010 14:12:45 >
|