3Sonček3
|
čau punce, da se še js mal javm in mal pojamram. Naša kepica je zamenjala noč za dan in povrh usega ma še neke krče, tko da kr v eno joka. Zdej jo držim v naročju z drugo roko pa pišem, če jo dam v postlco pa spet jok kdo bi jo razumel . Naj še povem da mi ful pomaga res je pridn. Edino previjat noče (mal ga je strah k je še tko drobcena da ji nebi kej polomu, mal ga pa kakec odbija ) Ampak nč hudga, js jo previjem in grem lahko spat, jo on pol naprej rihta, da si mami usaj mal spočije. Hranmo se večinoma po steklenički, ker je kepica še švoh in se ne naje pri dojenju kr jo preveč zmatra, tko da me poleg nje izčrpava še iztiskanje mleka, ki zna trajat tut 1 uro. Ja je kr naporno, ampak se tolažm s tem, da smo usak dan bližje dnevu, ko bo osvojila nek (za nas) normalen ritem življenja. Zdej pa še mal lepih stvari: popek nam je že v P odpadu in se lepo začeu rihtat, tko da se bomo drug tedn že kopali na teži kr lepo pridobivamo, mamo že lepo zalita lička, nogice in rokice so že bolj masivne skratka lepo počasi pa bomo ujeli ostale vrstnike. Sm pa vesela k radijo ko se nasmejčka . Kr naprej se nam smeji in tko tut vem da je zadovoljna in da ji nč ne manjka. Evo vam še mojo porodno zgodbico če se vam lubi tolk brat ...22.2.2010 spala do desetih zutrej, čez dan mela dva popadka, za katera nism vedla da so popadki ker nism vedla kako zgledajo (ampak je tko kot menstrualni krči, ki sm jih že vajena)... ob 20.00 sva bla še na obisku pr kolegu, pol je šu on še en računalnik zrihtat, js sm ga v avtu počakala in umes tut predihala par popadkov, pol se je umirilo. Ko sva pršla domov, sm si naštimala risanke v upanju da bom lahko kmal zaspala, pa ni in ni šlo, popadek za popadkom. Spomnla sm se da mam na telefonu štoparco in sm za hec šla štopat na kolk časa me to prime in kolk časa drži in evo 11 minut pa minuto deset drži pa 9 minut pa minuto pa deset drži pa 7 minut pa minuto drži, pa 5 minut pa minuto drži, pol sm pa ustala in šla na wc in na hlačkah opazla rdeč flekec, takoj sm vedla da je to ta čep, nism pa prčakvala nč posebnega, ker se lahko odlušči tut 2 tedna prej, nč...namonteram vložek grem v sobo se preoblečem, zbudim lubija mu povem kaj je blo in takoj švigneva proti P. Čez 20 minut sva bla v Lj, v sprejemno so me uzeli takoj ker ni blo nobene pred mano, sestri povem kako pa kaj se je dogajalo, me pošlje na stol da pogledamo in pravi ... aha danes bomo rodili, odprti ste 6 cm WTF nevem kakšn občutek me je prevzel, bla sm presrečna da bom spoznala svojo pikico a hkrati prestrašena kako bo potekalo. Optimistično in pouna navdušenja sm se oblekla v njihovo opravo in lubiju v čakalnici odnesla svoje stvari. Ko sm odprla vrata, sm ga pogledala in rekla Ritkc rodili bomo danes, on je pa take velike oči naredu in v njih sm vidla strah, navdušenje, pričakovanje, veselje,...Odnesi stvari v avtu pa prnesi torbo pol te bojo pa zrihtali da greš z mano. Ta čas sm js ispolna uso papirologijo ki je potrebna in tko sva se napotila proti porodni sobi. V porodni sobi so me namonterali na mizo, prklopli na CTG in čakali...mene je umes še lulat prjelo in sm prosila če lahko grem pa je babca rekla če bi lahko kr tam lulala pa sm rekla da bi šla rajš na wc da se še mal sprehodm umes, pa sm šla na wc in si poleg lulanja še do konca spraznla črevesje. Ko sva pršla nazaj v porodno se je pa začelo. Prklopli so me nazaj na CTG, mi naštimali glukozo, me spoznali z masko in smo štartali. Ura je bla 3. Popadki so me šopali na 5 minut, lubi se je skos pogovarjou z mano me maserou (čeprou ni blo hudo je pasalo da se me je dotikou), babica mi je prnesla še dobroto iz babičine skrinje, mi jo šopnla u žilo, lubi me je ta čas hladil z vodo in mi pihou s tisto ledvičko, a sm mu jo po babičini dobroti hitr spulla iz roke in bruhala. Nazadne se spomnm da je bla ura 5.20 ko sva se še smejala pol se je pa zares začelo,...prtisnlo me je enkrat kukr da bi mogla na blato, to povemo babici in takoj je bla akcija okol mene... ...poslušam navodila babice Maruše k je bla res zlata, eni res znajo opravljat svoje delo. prime prvič prtisnm, mal zastokam...spustim, nism mela več moči tok dougu držat prime drugič prtisnm, spustim,... babica pravi pr naslednjem pa bomo končali prime tretjič js zajamem zrak kukr sm ga lahko in prtisnm kukr mi je dalo telo, lubi mi velikodušno prepušča svojo roko da jo skorej polomm in me zravn spodbuja, mal bl sm zastokala (drla se pa res nism) in evo olajšanje...5.55 je prikukala na svet naša Sanja. Smrtna tišina parih sekund mi je tko pasala. Zmatrana sm bla k norc. Pol je pa naš sonček zajokou in to kakšen visok ton, da so se usi u porodni čudli . Prve besede mojga lubija so ble Punčka je kako ji bo ime? Js pa še usa v šoku ... ko so mi jo položili na trebuh se tega sploh nism zavedala, čez čas sm pršla k sebi in ko sm jo objela so ble moje prve besede Sonček moj! Solzic nism spustila kr sm bla tko zmatrana da nism iz sebe spravla nč več, lubi moj pa tut ni nč jokcou (kr ga je blo sram da nebojo punce rekle da je jokica) ampak njegov izraz na obrazu je povedou use, ko se je stisnu k meni. Oba sva bla brez besed, samo gledala sva v kepico in bla v nekem svojem svetu, svetu staršev. A ni blo še konec ne ne je blo treba še postlco porodit u ti matr, ko me je še popadek za to zagrabu sm skor masko pojedla, sej ne da je bolelo, nč bl kukr prejšnji popadki, ampak vam povem tista maska je tko zakon, js sm se med popadki režala ko pečen mačk. Pol je pa pršla še ena najbl neprijetna stvar...šivanje...u kok je blo neprijetno, skor sm jim z mize pobegnla. Ta čas ko so mene rihtali pa je bla kepica pod toplo lučko in sta se z očitom spoznavala. Tko mamo njeno prvo slikico ko je bla stara 4 minute . Uglavnm, če me kdo kej upraša si lepšega poroda nebi mogla zamislt tut v sanjah ne. Use je blo tko kukr sm si želela, rodit sm šla ponoči (me je skrbelo da dopoldne nebom lubija dobila na telefon ko je na šihtu) porod je trajou 3 urce, zlata babica, ni bolelo in takoj bi šla še enkrat rodit... na koncu pa še ena najbl neprijetna stvar...valen , midva kr ne morva dojet da je to res, ko sm prebrala kar je napisano, sm ob pogledu na najino kepico zajokala. Od žalosti kaj morjo nekateri pretrpet in od veselja, da je najina kepica zdrava. Vem da bolečina nebo zginla, a vama želiva da bosta tut vidva kmalu uživala v svoji sreči do konca svojih dni, za vajina anglčka pa prižigava svečko . A se ji res ni dalo nikakor pomagat in kako to da G ni vedu za okužbo? A se to ne pokaže z brisom? No zdej pa šibam mleko zbrizgat dok malena še ajčka, upam samo da se nebo zbudila dok nebo usaj 60ml načrpano, čene bo vojna . Pupike moje lepo se mejte, pa se javm spet takoj ko mi bo kepca dovolila.
_____________________________
<center><embed src="http://www.widdlytinks.com/tickers/birthday/birthdayticker.swf" FlashVars="t1=I'm Having a Birthday!&t2=days until my birthday!&t3=Today is the day!&bckimg=17&y=2013&m=2&d=23&colorNumber=1&fonttype=Romantic" quality="high" w
|