|
7lina7 -> RE: Marčevke 2010 (11.4.2010 22:16:41)
|
Včasih se je deklica lahko učila dojenja pri materi, ki je dojila najmlajšega otroka. Danes temu skorajda ni več tako, zato pa mlado mamico prav radi zasujejo z miti o dojenju in to takšnimi, ki ji nič ne pomagajo na njeni poti. Pa tudi če je ne zasujejo s »koristnimi« nasveti, ti trdovratni miti o dojenju preniknejo iz daljnega spomina mlade mamice. S čim se mora spopasti mlada mati?
Mit: dojenje izčrpuje
Hormoni?
Ali je res, da dojenje mamico izčrpuje? To »izčrpavanje« moramo vzeti z rezervo. Ženske dojijo, že odkar obstaja človeški rod. Znanstveniki so izračunali, da je do sedaj živelo že približno 8.000 generacij. Zelo malo verjetno je, da bi se dojenje kot primarna skrb za preživetje vrste ohranilo tako dolgo, če bi bilo izčrpujoče za mater. Kajti potem v krutih razmerah preteklosti preprosto ne bi preživele ne one ne njihovi potomci, pa tudi širša skupina ne, saj je gotovo moral nekdo tudi med dojenjem paziti na prežeče nevarnosti in na ogenj.
Torej: da, dojenje je utrujajoče. In, ne, dojenje ni izčrpujoče. Pa še pri tem je pomemben razlog, zakaj mamice, ki dojijo, čutijo utrujenost. Čeprav še vedno ne poznamo prav vseh posledic delovanja hormonov, je zelo verjetno povezava med hormoni, ki omogočajo dojenje, in utrujenostjo. Substanca, ki ji pravijo dopamin in ki se veže z oksitocinom in refleksom iztekanja mleka, je verjetno kriva za valove zaspanosti, ki jo med dojenjem občutijo mnoge mamice. Vemo tudi, da je v človeškem organizmu ponoči več prolaktina, torej mora biti tudi ta hormon, ki ga je v telesu doječe mamice veliko, povezan z valovi zaspanosti. Toda to je tudi vse, kar znanstveniki vedo zagotovo.
Vedo pa, da so hormoni zelo pomemben ustvarjalec našega počutja - psihičnega in fizičnega. Prolaktin in oksitocin najverjetneje igrata pomembno vlogo pri »navezovanju na otroka« in »materinskem vedenju«. Prolaktin verjetno vpliva na občutek sproščenosti in miru, hkrati pa znižuje nihanje razpoloženja. Oboje je potrebno za uspešno dojenje in materinstvo nasploh. Je pa še nekaj, kar vam verjetno ne bo všeč: Švedski raziskovalci so ugotovili, da prolaktin vzpodbuja tudi »ubogljivost in podrejanje«… Toda ameriški znanstveniki so to, česar ženske ne slišimo prav rade, interpretirali tudi drugače. Zatrjujejo, da družba, v kateri ni dovolj prolaktina, postane zelo agresivna, destruktivna in da se ne ozira na uničevanje okolja. Torej ima tudi »podrejanje« dve plati, svetel in temen obraz...
Kakorkoli - količina prolaktina zelo niha od matere do matere. Zdi se, da ima na uspešnost dojenja malo vpliva, pač pa ima vpliv na naše razpoloženje. Morda zato prva mati govori o času dojenja kot o času pomiritve in občutka sproščenosti, druga pa pove, da je čas dojenja čas, ko je slabotna in utrujena. Ocena je predvsem stvar osebne percepcije, ki jo pogojuje naša osebnost in naša pričakovanja v zvezi z materinstvom, pa tudi pričakovanja naše okolice.
Pritisk okolja
Pa pustimo hormone in se osredotočimo na človeško psiho. Kaj je tisto, kar še najbolj navdušenega človeka, polnega domislic in veselja, potisne v situacijo, v kateri se počuti izčrpan? Možna sta dva vzroka: velika zdolgočasenost in stanje notranjega konflikta. Oboje občuti mlada mati. Tu je dojenček, ki zase zahteva toliko materine pozornosti, da je prisiljena povsem spremeniti svojo dotedanjo življenjsko rutino. Novorojenček svojo mater v trenutku prisili v popolno odvisnost za dolgo časa. Poleg tega v naši, zahodni civilizaciji, mlada mati, ki je bila do poroda dejavna službi in v družbi, ves dan dejavna in med ljudmi, nenadoma postane popolnoma osamljena. Mladi par živi sam in ko on odide v službo, je ona za osem do deset ur sama, brez stika z odraslimi ljudmi. Če je to na začetku, ko se mlada mati šele privaja na dojenčka, ko dojenje še ne teče gladko in dojenček še zahteva zase zelo veliko, poleg tega pa tudi materino počutje še ni dobro zaradi naporov poroda, ni čudno, da se mati ne počuti psihično močno. In potem je tu še pritisk družbe, da naj bo življenje spet čim prej »spet normalno«. Pa kako naj bo »spet normalno«? Ne more biti normalno ali nenormalno, temveč je preprosto - drugačno. Takšne zahteve vodijo v notranji konflikt, kajti mlada mati je kronično neprespana, dojenčkove zahteve velike, poleg tega pa ni časa, da bi mlada mati sedla in pošteno premislila o vsem, kar se ji dogaja.
Naj potegnemo črto pod vse ugotovitve: ni dojenje tisto dejanje, ki izčrpuje mlade matere. Tisto, kar je izčrpujoče, so začetne učne ure, kako biti mati.
Mit: Dojenje je boleče
Nekoč, ko so ženske imele otroke skoraj vse rodno obdobje in ko so bile širše družine med seboj bolj povezane, so deklice zlahka videle mamo, teto ali kakšno drugo sorodnico, ki je dojila. Položaji pri dojenju, začetek dojenja in tako dalje - vse to vedenje se je prenašalo zlahka in nevede. Sedaj pa boste morali sedeti v Materinski šoli, da vam bodo potrpežljive sestre pokazale na primeru plastičnega dojenčka, kako se ga pristavi k prsim, kje imeti tedaj roke, kako sedeti ali ležati… Ogledovali si boste risbe in fotografije dojenčkovih ustec, ki objemajo bradavico, pa kljub temu… Ko bo tu pravi dojenček, boste na začetku dojenja neverjetno nerodni, nevedni in nevešči. Seveda bo vse to hitro prešlo in kasneje se boste svojemu opletanju morda celo smejali, toda mladim materam ob začetnih težavah zagotovo ne gre na smeh, ampak jim pogosto stopijo v oči solze nemoči, ker niti tega ne znajo, kako naj držijo dojenčka pri prsih.
Je potem kaj čudnega, da ima več kot tretjina mladih mamic težave v začetnem obdobju dojenja? Njihovi najpogostejši težavi sta, da »dojenček ne zna sesati« in »razbolene bradavice«. Ti dve težavi sta seveda zelo tesno povezani, oziroma sta ena sama težava: mlada mati dojenčka ne pristavi k prsim pravilno. Ste vedeli, da je to v resnici ključna težava težavnega dojenja in najpogostejši razlog, da mati, ki si želi dojiti, kljub vsemu nad dojenjem obupa? Zelo malo je drugih, resničnih fizioloških razlogov pri materi ali novorojenčku, ki onemogočajo dojenje.
In zakaj mladih mater ni mogoče preprosto naučiti pravilnega pristavljanja? Ker jim manjka vedenje, kdaj so boleče bradavice resničen problem, ko je treba iskati pomoč in kdaj gre za normalno dogajanje, ko je potrebno le nekaj časa in potrpežljivosti, pa bo težava minila. Koliko žensk, ali recimo bodočih mater, pa sploh ve, da je normalno, da postanejo bradavice dramatično občutljivejše po porodu in da ta velika občutljivost traja približno teden dni? Strokovnjaki menijo, da je to verjetno posledica vzpostavljanja refleksa izcejanja mleka. Koliko žensk ve, da tik preden steče mleko, skoraj vsaka mati začuti zbadajočo bolečino pri prav vsakem podoju? Razlog te bolečine je negativni pritisk, ki se pojavi zaradi dojenčkovega sesanja.
Naj potegnemo črto pod vse ugotovitve: kljub začetnim težavam, ki jih večina mater ne pričakuje in jih neprijetno presenetijo, se dojenje v večini primerov kmalu vzpostavi. In večina mater, ki občuti začetne težave, kljub temu vztraja pri dojenju, ki kmalu postane uspešno in zadovoljivo za obe strani; za mamico in dojenčka.
Članek objavljen v Moj malček, maj 2006
|
|
|
|