Kerensa*
|
Zanimiva razmišljanja, ni kaj (sploh pa o "nuji" imeti avto v lasti). Sama sem šla pri 16-ih z BMX-a v avto in do lanskega leta se ni nikoli zgodilo, da pri hiši ne bi bilo vsaj enega (raje dva, pred leti pa celo več). Zame je bila živa groza zjutraj se zbuditi in pomisliti, da pred blokom ne bi bilo pleha na kolesih. Pa sploh ni bilo treba, da bi ga dejansko potrebovali. Avto je pač stvar, ki jo moraš imeti. Kako boš pa drugače kam prišel? In tako sem razmišljala pri 20-ih in sredi Ljubljane. Potem pa sva z g. Možem lani prodala oba avtomobila. Enega sva prodala zato, ker ga nisva uporabljala, drugega pa zato, ker ga nisva imela kje parkirati. Za krajši čas nama je ostal samo njegov službeni avto (in stroški z njim, saj ga je imel v 24-urni uporabi). Potem pa sva se odločila, da jaz ostanem doma (neham hoditi v službo), nakar je še on zamenjal delovno mesto (tako, da službenega avta ni mogel več imeti v uporabi) in začela sva razmišljati, kaj naj zdaj. Ker "manjka" ena plača, je bilo zmanjšanje stroškov nujno. Biti brez avta si pa nisva znala predstavljati. Zato sva vključila malce logistike in se preselila na lokacijo, kjer je najmanj verjetno, da bova potrebovala avto. Vrtec in šola sta poleg bloka, v katerem živimo, prav tako zdravstveni dom, trgovine in avtobusna postaja, kar pomeni, da jaz in otroci avta ne potrebujemo. Stanovanje na novi lokaciji nas stane še manj, kakor na prejšnji. Mož se v službo in nazaj sicer vozi s taxijem, vendar ga to mesečno stane manj, kakor bi plačevali obrok leasinga ter registracije in kaska. Starega avta za nekaj sto eurov nisva hotela, ker bi za vzdrževanje in popravila dala toliko, kot za taxi. Poleg tega sedaj mirno spiva, saj nama ni treba razmišljati, ali nama bodo vdrli v avto, ga ukradli, poškodovali (kasko na star avto je tako ali tako nesmiseln), niti se ne obremenjujeva s stroški za bencin (ki so takoj 100€ mesečno, raje pa še več). Izračunala sva namreč, da bi za nakup novega avta na leasing, vključno z vsem, od bencina do brisalcev, porabila 500€ mesečno. Ki jih sicer imava, ampak jih veliko raje porabiva za mali luksuz za dušo, za dobro hrano ali za karkoli, kar naju pač veseli. S tem, kakšen avto imajo drugi, se pa že dolgo ne obremenjujem več. Seveda bi tudi jaz imela Porscheja, ampak samo pod pogojem, da bi mi ga kdo drug vzdrževal . Ena gume bi me stala toliko, kolikor znaša minimalna plača. Sorry, ampak četudi bi imela ta denar, ga nisem pripravljena dati za avto. Toooliko drugih stvari je še na svetu. Lastništvo nepremičnine? Ne dam veliko na to. Sicer bi jo imela, ampak finančno gledano se mi veliko bolj splača biti v najemu, saj me to mesečno stane cca. 300€ manj, kakor, če bi bila lastnica (govorim za stanovanje, v katerem sem). In ker se nimam namena seliti iz Ljubljane, sem extra zadovoljna s tem, da sem našla stanovanje na željeni lokaciji in za ceno, ki jo lahko plačujem. Pa kaj, če ni moje? Tako se samo izognem vsem stroškom, ki bi jih imela kot lastnica in ta denar (spet) vložim kam drugam, prikrajšana pa nisem čisto nič zaradi tega. Dopusti? Tudi tukaj priznam, da bi šla z veseljem na Mauricius ali Maldive (tudi na svoje stroške , vendar si tega trenutno pač ne morem privoščiti - vsaj ne tako, da se mi ne bi bilo treba odreči čemu drugemu pomembnemu), ampak poznam pa nekaj ljudi, ki si to lahko privoščijo in ki to tudi prakticirajo. In ko vsake toliko malce počvekamo - kaj ugotovim? Oni so se vrnili z nekega tropskega otočka in preklinjali nevihte, neurejene razmere ja letališčih (izgubljena prtljaga itd.), obupne cene koktejlov in vročino, da dihati ne moreš. Jaz sem šla pa npr. s šotorom na hrvaško obalo, pila najcenejšo vodko (in bila ravno tako nažgana, kakor oni od fancy koktejlov ), voda je tukaj prav tako slana, sonce greje in obarva enako, pa še od prevoza nisem bila utrujena, kakor oni, po 10-urnih poletih. Jaz pa v avtu in muziko do daske . Rezultat? Boooliii me ku*ac, v čem kdo živi, v čem se vozi in kam hodi. Jaz sem tista, ki je neobremenjena s celim svetom. A mi to lahko nadomesti vila z nekaj sto m2, avto za 50.000€ in dopust na drugem koncu sveta? Ne, ni šans. To prinese dodatne probleme. Hvala, nočem jih.
|