|
Gina -> RE: Sploh ''ne vem'' da bom teta! (17.2.2010 14:34:33)
|
IZVIRNO SPOROČILO: picola1
Mah, kaj jaz vem...Sej po eni strani imaš prav...Mogoče bi se onadva res morala zavedat, da bi jo s tem še bolj lahko prizadela...Samo meni osebno je še vedno zelo pomembno, ZAKAJ oseba nekaj naredi oz. reagira tako kot reagira. In v tem primeru bi se pač hotla prepričat, brez veze, da nekaj sklepam in pestujem svojo zamero. In če bi vidla, da je blo to zarad strahu, bi jima povedal pač ,da mi je blo hudo, ker mi nista povedala in da sem se počutila nevredno, da mi sploh kaj omenita...
Ne vem...meni bi bilo dejstvo ali pač predvidevanje, da sta se bala povedat, dovolj, da ne bi zamerila in da bi ju jemala pač kot nekoga, ki ne zmore povedat, ne pa nekoga, ki je nevljuden ali pa še kaj hujšega.
Sicer smo si pa različni in mislim, da je pač velikokrat odvisno od nas samih, za kake imamo ljudi. Nekomu eno dejanje pomeni konec sveta, nekomu drugemu neko dokaj normalno in razumljivo reakcijo glede na okoliščine. In glede na to, potem tudi gojimo ali pa ne gojimo zamer do teh ljudi...
Vse imaš prav, tudi jaz bi vse to tako jemala, če bi šlo za normalne odnose. V tem primeru se seveda pogovoriš. Prav je tako. Najbolj pametno je tako. Vedno se pa ne da. Morda imaš okrog sebe same normalno komunikativne ljudi, ali pa ljudi na nivoju. Pri sorodnikih to ni vedno tako. Rad jih imaš, pa vendar se do tebe včasih obnašajo drugače, kot pričakuješ od prijateljev, da se bodo. Ker so sorodniki, si ne nak način vezan nanje, ker se vedejo kto da niso prijatelji, oz. se vedejo popolnoma drugače, kot se po tvojih merilih vedejo normalno ljubeči ljudje, si v enem precepu. Kako naj v teh primerih postopaš? Imela sem občutek, da gre v tem primeru za to. Lahko se pa motim. Samo a se ne bi oni že zdavnaj pogovorili, če bi bili v res dobrih odnosih? Očitno je nimajo za enakopravnega člana, ma kaj pa vem no.
Ali kot piše liljana. Točno tako bi se jaz vedla do prijateljev. Do vseh mojih prijateljev ali dobrih znancev. Ker pa ni rečeno, da so moji sorodniki tudi moji prijatelji, če so me recimo velikokrat v lajfu hudo močno prizadeli, čeprav so moji sorodniki in jih imam na nek način zelo rada, je najbolj verjetno moje reagiranje precej drugačno, kot bi bilo do normalno ljubečih in razumevajočih prijateljev. Najbolj verjetno se v njenem primeru ne bi nič pogovorila in si mislila svoje, ter uredila tako, da bo zame ok. Okoliščine te včasih prisilijo v to - kadar gre za sorodnike mislim. A nobena nima takih izkušenj? Lahko ste srečne.
|
|
|
|