|
tanormalna -> RE: neverjetna cena (4.3.2010 13:23:47)
|
Ravnokar prebrala nekaj postov na temle forumu. Sem se morala včlanit, ker namreč umiram od smeha.
Nekatere tule se obnašate, kot bi pričakovale vesoljsko ladjo s stotinami neznanih funkcij, ne pa preprosto dojenčka. Te so dobivale že neandrtalke, pa mame v Egiptu pred 6000 leti, pa naše prednice po jamah v Evropi. In še zdaj jih dobivajo mame na tihomorskih otokih, ob vznožju Tibeta itd. Nosijo jih po rutah in naročjih, spijo z njimi v visečih mrežah, privezujejo si jih v cule... in jim zato nič ne manjka. Ne vem, če se zavedate, kako zveriženi so naši malčki prav zdajle v maternicah. Nobene sredinske linije telesa, zgneteni nekam ob en naš organ, ena roka nekje zadaj stisnjena - oh, kako slabe mame smo, ker jim prav zdaj ne moremo zagotoviti ravne podlage! Res komaj čakam na rojstvo, da bom mojo malo lahko položila na varno trdo posteljico, kjer se bo lahko razvijala po ortopedskih predpisih :D.
Še tole - po vseh statistikah je kengurujčkanje, ležanje na goli koži, tik ob mami/očetu, na postelji z vonjem po starših zelo spodbudna stvar. Sprošča endorfine, ki lajšajo bolečine, delajo otroka srečnega. Posledica je med drugim manj nenadnih smrti otrok, boljše napredovanje, pridobivanje teže, bolj celosten čustven razvoj. Tole ločevanje v druge sobe, porisane s čudovitimi junaki iz risank, za katere otroček nima niti najmanjšega smisla, tlačenje v lastne posteljice tudi kadar jokajo (le zakaj se človeški otroci skoz nekaj jokajo, živalski pa ne? ali ni nekaj malce narobe z nami??), na 'varno' ravno površino namesto v toplo naročje, je milo rečeno ZGREŠENO.
Sem živela po tujini pa vam povem, da se tudi na razvitem severu niti pol toliko ne sekirajo zaradi ravnih površin, anatomskih vozičkov itd. Mi še vedno živimo nekje zadaj, v tehnicistični dobi izpred 30, 40 let, ko so mame morale merit vsak drekec pekec, tehtat plenice, skoz zapisovat parametre razvoja popolnoma zdravih otrok (a zase tudi na grame zapisujete težo po dnevih, pa koliko migate in to), kar je naravnost smešno. Pri vsej pretirani skrbi pa glej ga zlomka kar ne znamo zmanjšat smrtnosti otrok - še zmeraj je višja, kot na Nizozemskem, kjer tiste mame, ki niso v rizični skupini, rodijo doma, kjer otroci kljub strašnemu vetru skoraj ne nosijo kap in niso oblečeni v tri volnene jope, kjer ti nihče ne reče, da moraš šteti in pisati gibe otroka v zadnjih tednih pred rojstvom, osebje v porodnih centrih po Belgiji je brez vesoljskih zelenih oblek in mask pa se jim manj otrok zastrupi po porodu... Tam tudi priporočajo že 6-mesečnim otrokom uživanje medu in začuda vsi preživijo (slovenski otroci bi od njega baje dobili salmonelo)!
A smo res narod prestrašencev, ki ne upa delat po filingu (saj menda ne bo nobena mama pri zdravi pameti otroka zakopala v mehke pernice, da se bo pogreznil vanje in zadušil)? A smo filing zgubili? Kupite vozičke - kakršnekoli, kupite si še rute in kengurujčke, bodite normalne, menjajte položaje otroka, kot vam narekuje občutek, imejte jih pri sebi in ob sebi, odzivajte se na njegove klice, jok, potrebo po bližini pa bo čist dobra kodrlajsasta ali roza barva vozička.
P.s.: za obvezno ravno in trdo površino prvič slišim zdaj v Slo (ne govorim o otrocih z zdr. težavami, ampak o otrocih z normalnimi zahtevami), očitno imajo naši otroci veliko bolj natančne potrebe... Za štetje gibov tudi... Naša prva je 2 leti spala pri nama, nisva je potlačila, to je smešen predsodek, ki je spet značilen za Slo (otrok ima dobesedno senzorje in se začne odmikat in godrnjat, če mu pritisneš s telesom na rokico - saj veste, kako ne marajo bit utesnjeni že ko jih oblačite) - skratka, če nisi pijan ali zadrogiran, ga ne poležiš. Še je takih cvetk, značilnih za določen del sveta, v naši deželici se jih je kar nekaj zakoreninilo, najbolj smešno pa je, da kako trdno verjamemo vanje - skoraj kot kaka ljudstva, ki se ne smejo dotakniti določenih predmetov ali govoriti o kaki temi, ki delajo vozle za srečo in uroke za zdravje... Vse to seveda zato, ker ne vemo, da se nekje čez mejo , ravno tako v razvitem svetu, stvari tolmačijo in delajo čisto drugače - pa jim otroci ravno tako cvetijo in uspevajo.
|
|
|
|