|
cilla -> RE: Nekaj vprašanj o dvojčkih - II. del (5.1.2012 19:52:48)
|
Oj punce, čer. Lep pozdrav iz porodnišnice LJ. Ja, kukr bi rekel Iztok Mlakar: "člouk obrača, buoh obrne..." Tako sem bila prepričana v to, da pred februarjem pa že ne bom rodila, da sem po mojem spregledala kar nekaj opozorilnih znakov, da se ne kaj dogaja. Še celo popadke...
2.1. zvečer sva dobila Linusa in Arsena. Bilo je kar malce čustveno, sploh ker je pri 32 tednih res še zgodaj oz. bi lahko počakali še nekaj tednov, da bi bila ona dva bolj v formi za ta svet. Sej prav veliko časa za jokanje in paniko ni bilo, me pa zato zdaj zvije vsakokrat, ko pridem v intenzivno k mojima miškomaa.
Ob 3h zjutraj sem se zbudila v jezeru plodovnice. Z rešilcem v porodnišnico, osem ur porodne sobe, kjer smo se bolj gledali, babice in zdravnice so me optimistično prepričevale, da morda pa še zdržimo kak dan ali dva, čeprav je bil Linus že "na suhem"... ob 11h dopoldne so me celo premestili v sobo na oddelek. Upanje in cilj: da zdržimo vsaj do naslednjega jutra za drugo injekcijo flosterona za razvoj pljučk. Mojega sem poslala domov počivat v upanju, da ga ne bom rabila do naslednjega dne. Ob 6h zvečer, ko me je prišel počekirat, pa sem imela popadke že na 3 minute in ni blio časa več niti za klistir al kar koli sploh (če mi verjamete al pa ne, celo popoldne me je nekaj bolelo, pa nisem vedla, da so to popadki).
No, kot rečeno, najina miška sta na intenzivni, na srečo sta desca in pol - rojena vsak s po dvema kilogramoma in 47 oz. 45 cm. Kljub prvotni paniki dihata brez težav, le hranjenje še ne gre, zato ju hranijo po sondi. Sta v toplih posteljicah, moja najlepša [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley27.gif[/image]. Sem ju že lahko pestovala, jutri mi bo mogoče namenjeno prvo previjanje.
Porod je bil sicer kar hiter in nič grozen (za mojega bolj, ki je videl vsako podrobnost, jaz sem marsikatero prečmorila v stanju pol transa).
Zdaj mi tašča in še kdo pravi, da sem bila zadnje dni drugačna, da je bilo nekaj znakov... kaj čem, takrat ni nihče nič rekel. Morda, če... a babica v porodni je rekla, da je razpok ovojev nekaj, kar se ne da predvidet ne ustavit. Jaz si vsake toliko mislim, da če se morda ne bi tako silno psihirala zaradi sladkorja v krvi, bi bilo kaj drugače. Kdo ve. Zdaj smo tle [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Moja dva srčka sta par štukov nižje. Kako se ti v trenutku vse obrne v glavi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].
Menda imamo glede na njuno prezgodnjost zagotovljen kak mesec bivanja v porodnišnici. Spiteri, veš, kje me najdeš čez tri tedne, bom verjetno še tle. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]
Sem pa ful vesela, da sem rodila tu. Tako profi ekipe babic in porodničark... vsaka jim čast, res so carice.
Jah punce, čuvajte se, tiste, ki ste še 3v1. Pa srečno novo vsem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Pri nas si ga bomo zapomnili za vse cajte [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]
|
|
|
|