|
ronja -> RE: ko ti reče priča: NE (20.1.2010 16:08:41)
|
Glej o ljudeh ki zaničujejo svojo družino, se ji ne postavijo v bran, kljub temu da jih filajo od riti do glave, kljub temu da ji vedno stojijo ob strani imam pač tako mnenje.
in to si pobrala kje? Kot je sama napisala, so starši proti poroki, hkrati so proti temu, da bi se razšla in je ne bi vzeli k sebi, če bi se, mama ji pravi, da mora žaljivke lepo preslišat (iz prejšnje teme), pa da naj bo vesela, da se okoli ne podi, itd... Ja, super starši, ki ji res v vsem stojijo ob strani, ni kej! Mava malo različna mnenja o tem, kakšni so dobri starši[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]... To, da plačuješ pol najemnine pač ne pomeni, da 100% stojiš otroku ob strani za moje pojme - pač sem malo bolj zahtevna tu.
Jaz nisem odlična mama, niti ne vem, če bojo moji otroci ponosni name, niti mi to ni tako važno - pomembno mi je, da bosta ponosni nase.
makatub, spremembe so seveda mogoče - če se oba trudita, čisto mogoče, da bo laufalo. Kar pravijo punce, je samo to, da po 2 letih problemov, je 1 mesec super kratka doba, da bi človek lahko bil 100%, da je sprememba trajna in ne samo začasna. Od tod skepticizem. Včasih se tudi veselimo vsakega napredka, zato, ker je tako težko videt, da nekaj v bistvu ni dobro. In potem rečemo, ok, tako res ni v redu, nekaj spremenimo in potem smo tako veseli, zdaj je pa vse super... Pa včasih je, dostikrat pa ni dovolj ena sama sprememba, en sam mesec,... Jaz sem isto delala pri tašči: ves čas sem iskala, kako grejo stvari na boljše - ker jo imam rada in si želim, da bi se lepo razumeli in da bi ji lahko zaupala. Ampak včasih moraš vseeno stvari pogledat malo bolj od daleč in si ne metat peska v oči, zato, ker bi bilo tako lepše videt. Ne pravim, da je pri vama tako, sploh ne - samo da se dostikrat zgodi: po času krize, ko nekaj zrihtaš, je nekaj časa super lepo, potem se pa lahko isti problem ponovi, če ga nista čisto razčistila... če si zdaj zaupata, se ne prizadevata več namerno (vsaj ne prevečkerat), sta se naučila kontrolirat svoja kolerična karakterja, itd... potem bosta verjetno super funkcionirala.
Kar se pa prijateljice tiče pa: lepo, da je bila iskrena, to cenim pri ljudeh. Lepo, da ti pove po pravici, če se ji zdi vajino kreganje nesprejemljivo - mogoče ni fora v količini kreganja, ampak bolj v načinu, se ji ta zdi nesprejemljiv - ker se je tudi meni po tvojih postih izpred ne vem koliko mesecev. Imamo različne meje, kot sem že tam napisala, eni tolerirajo nekaj, kar je drugim nezamisljivo. Če je obema ok, potem je vse ok (pa seveda če se ne pretepata in zmerjata pred otroki). Če sta se zmenila in začela delati drugače, pa sploh super.
Moram priznat, da bi se jaz odločila enako kot tvoja prijateljica: ne bi hotela biti priča nečemu, v kar ne verjamem, da bo dobro za tistega, ki ga imam rada. Povabi jo na poroko, povej ji, da veš, da glih ne odobrava, ampak da se moraš pač sama naučit na svojih napakah, če bo to napaka in najdi drugo pričo in mogoče se z ženinom vpišita v kake priprave za mladoporočence - eni pravijo, da jim koristijo pri komunikaciji (iz izkušnje ne bi vedela[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]).
Prijatelji pač navadno ne upoštevajo dobrih nasvetov, to je realnost[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. In če si dober prijatelj, jih pač pričakaš, takrat ko rabijo, čeprav si mogoče že vnaprej vedel, kako bo...
kepica,eno vprašanje: ti ceniš svojo taščo? Ker ona je tudi v bistvu tvoja družina, če sta poročena... No, pa če ne ti, pa tvoj mož? Ne spoštuje svoje mame? potem je zate podn od človeka... Če pa jo ceni, potem je pa tu spet drug problem, da ne ceni tebe, a ne? Vidiš, "ni vse tako digitalno", kot pravi moj oče;) včasih moraš izbirat in kot je tvoj mož izbral tebe, je makatub izbrala svojega bodočega moža - kaj je tu tako nenavadno?
|
|
|
|