 |
RE: Ne morem se sprijaznit, da bo med otrokom...
19.1.2010 22:44:29
|
|
|
|
lex
|
Ne bom brala vsega, ker se mi ne da, kaj so druge napisale. jaz imam zelo majhne razlike in ti povem, da ni vedno vse tako rožnato kot se vidi na prvi pogled. Včasih zjutraj ko jih spravljam v vrtec se sprašujem, če mi je bilo res treba. Najstarejši bo zdaj 5 let. Njega spravit v vrtec je pesmica. Čisto ok se vstane, obleče in naje, kot da ga ni. Oni dve (2,5 let in 1,5 leto) juhuhu pa moji živčki. Ena bi se oblekla pa kape ne bi imela, druga bi v pižami šla v vrtec, ko jo že "prisilim" da se oblečeva bi ona neko majco, ki jo ima v glavi nima je pa na polici. Skratka 2 mali mulčici spravit zjutraj je dober trening za živce.
Drugo kot je: kolegica mi je pravila, ki ima večje razlike med svojimi, da je prva veliko lepše in drugače doživljala prihod najmlajšega bratca, kot ta srdnjega, ko je bila še manjša. Veliko več ji je lahko pomagala,... To kar tudi jaz opažam pri mojem sinu, da če bi imeli sedaj dojenčka bi mi veliko več pomagal.
Potem kot praviš plenice. Jaz sem še ne dolgo nazaj imela dvojne plenice skoz, pa trojne cotke, če se je kdo kje popacal,........ skoraj potovalke sem tovorila za sabo . Verjetno je veliko lažje it nekam z otrokom, ki že ve kaj je prav in kaj ne, kako se kje obnaša in podobne stvari in z enim elo majhnim dojenčkom. Verjetno je zelo lažje it na pizzo ali kaj podobnega. Midva sploh ne upava it ven, ker je pri nas ponavadi scena podobna tejle: Srednja zbeži od mize in tava po gostilni, najmlajša ji seveda sledi, najstarejši bi se pa tudi šel igrat in jih lovit po gostilni a ve da se to ne spodobi. Potem ko mlajši dve končno spravima nazaj za mizo, najstarejšega lulat in eden ostane z dvema pri mizi, če nimam zraven kakega avta, barvic in listov ali vsaj kake knjige je boljše da kar uidemo iz gostilne.
verjemi, kar se pa igranja tiče se pa že zaigrajo skupaj ampak moreš bit vedno poleg, jih motivirat in zelo dobro usmerjat, ker drugače se kar hitro začnejo prepirat. Trenutno so še premajhni, da bi se zaigrali sami skupaj za več kot 10 minut.
So dobre in slabe lastnosti ne rečem. in ni mi žal, da imam majhno razliko, se pa kdaj pa kdaj vprašam kako bi bilo če bi bila razlika večja.
Držim pesti za vaju in upam, da kmalu vidim da se ti je pokazal   
_____________________________
Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120
|
|
|
|
Natisni
. Meni se 5 let sploh ne zdi tako velika razlika. Pa tudi zdaj, ko sva že oba "velika" se fajn razumeva in medsebojno pomagava. Tako da kar pogumno, držim pesti, da ti čim prej uspe. Res je lepo imeti brata ali sestro. Jaz bom tudi svoji pupiki probala še kakšnega priskrbet.
itd. se skoz nekaj buckata. 
