|
ronja -> RE: Ne morem se sprijaznit, da bo med otrokoma ''velika'' starostna razlika (19.1.2010 13:10:45)
|
ali se bosta otroka sploh lahko kaj skupaj igrala, imela kaj eden od drugega,.. če me razumete
Te razumem in te lahko potolažim: moj brat je od mene mlajši dobrih 5 let, pa sva se skup igrala in s sestro sva se tudi, dokler sva bili majhni, čeprav je lepih 7 let starejša od mene. NO, onadva se pa res nista bogvekaj igrala skupaj (samo med njima je 12 let razlike...)
In imamo vseeno kaj en od drugega, brez skrbi. Mislim, da sva midva najbolj navezana en na drugega, mogoče tudi zaradi manjše razlike kot med njima in nama s sestro, ampak tako za ilustracijo: se slišiva vsaj vsak teden, vidimo se pogosto in si manjkava, če nisva nič skup.
Moja mami je rekla, da ne bi imela nikoli otrok tako blizu skup kot jih imam jaz, ker je prenaporno - samo njej oče ni toliko pomagal pri otrocih kot meni lubi. Torej: organizacijsko je lažje, nekateri pravijo, da jim toliko stari otroci že kaj pomagajo pri dojenčku (prinesejo pleničko, itd...), vsekakor ti pa lahko vsaj zamoti kdaj za kako minuto dojenčka, če ga prosiš.
Res je, da sem se sama iz istih razlogov kot ti odločila za majhno razliko (manj kot 18 m), tudi zato, ker se mi je zdelo, da bi imela midva z bratom še več en od drugega (dokler sva bila mala, mislim), če bi si bila bližje po letih, ampak ima tudi velika razlika svoje prednosti: 4 ali 5 letniku že veliko lažje razložiš, kaj se dogaja, se veseli bratca ali sestrice, si predstavlja, kaj bo počel z njim, zna malo počakat, če moraš nujno podojit (kar naša 18m še ni znala[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]), zna se sam oblečt, sam jest, ne rabi plenic, sam gre povsod, zleze v avtosedež, po stopnicah gor in dol, itd... in imaš veliko manj dela z obema skup kot če sta oba še pleničarja... Zato se lahko počuti manj zapostavljenega kot bi se, če bi vse to še rabil in bil navajen, da mu ti daješ. Zato je lahko manjše ljubosumje, recimo. Tudi se bo starejši sin spomnil mlajšega kot dojenčka, kar je včasih tudi praktično - meni je precej prav prišlo to, da sem se vsega spomnila, kako je mami delala z bratom.
|
|
|
|