 |
RE: s.p.pomoč,oskrba in nega na domu
20.1.2010 8:32:23
|
|
|
|
tinatona
|
IZVIRNO SPOROČILO: zmajaz
To je verjetno pisala za primer, če bi želela ustanoviti Zavod za nego in varstvo na domu, kjer bi ti delno sofinancirala država - kot je predlagala Mateyka. Za navaden s.p. ti tega ni treba.
Nope. Tud za čisto navaden s.p. moraš imet zaposlenega socialnega delavca, če hočeš pridobit dovoljenje za delo nege in pomoči na domu (izda ga Ministrstvo za delo, družino in soc. zadeve). Brez tega, pa dela ne smeš opravljat in kazni če te dobijo so precej visoke.
Evo tole so meni z minisitrstva poslali:
Pomoč na domu je socialno varstvena storitev, ki se izvaja na domu
uporabnika.
Najpomembnejši zakonski in podzakonski akti, ki urejajo to področje so:
Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 -uradno prečiščeno
besedilo, 23/07 – pop., 41/07 – pop. in 114/06 – ZUTPG), Pravilnik o
metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list
RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08 in 5/9), Pravilnik o standardih in
normativih socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 52/95, 2/98, 19/99,
28/99, 127/03, 125/04, 60/05, 120/05, 2/06, 140/06 in 120/07), ter Uredba o
merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev
(Ur.l. RS, št. 110/04; uradno prečiščeno besedilo). Navedeni akti so na
voljo tudi na spletnih straneh ministrstva.
Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo na domu, ki je namenjena
upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v
svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne
morejo oskrbovati in negovati sami, niti tega ne zmorejo njihovi svojci.
Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in lahko obsega
gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pomoč pri
ohranjanju socialnih stikov. Gre torej za različne oblike pomoči, s
katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po
institucionalnem varstvu v zavodu. Storitev je sestavljena iz dveh delov in
sicer:
prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in
sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve,
organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med
izvajalcem in upravičencem ali družino (vodenje in koordiniranje).
drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu
upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu
(neposredna socialna oskrba).
Pomoč družini na domu izvajajo v okviru mreže javne službe javni socialno
varstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo
na javnem razpisu. Koncesijo za storitev pomoč družini na domu podeljujejo
občine, ki so tudi zadolžene za organizacijo, razvoj in financiranje te
storitve.
Vsekakor vam svetujemo, da se glede izvajanja storitve pomoč družini na
domu v sklopu javne službe predhodno pozanimate na občini ali na Centru za
socialno delo, kjer boste lahko ugotovili potrebe in možnosti za
opravljanje te dejavnosti, predvsem pa možnosti za pridobitev koncesije, za
kar je pristojna občina.
V primeru, da pridobite koncesijo občine, bo del celotnih stroškov storitve
(najmanj 50%) financirala občina, del pa uporabniki.
Razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitve pomoč družini na domu
objavi občina, pri čemer mora upoštevati Pravilnik o koncesijah na področju
socialnega varstva (Ur. l. RS, št. 62/04). V navedenem pravilniku je med
drugim določeno, da mora koncesionar izpolnjevati naslednje pogoje:
- da je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje
dejavnosti v RS;
- da izpolnjuje pogoje po ZSV za opravljanje dejavnosti, za katero se
razpisuje koncesija;
- da zagotavlja zaposlitev zadostnega števila strokovnih delavcev ter
zagotavlja ustrezno vodenje;
- da ima izdelan podroben program dela in
- da zagotavlja kakovostno izvajanje storitve.
V primeru, da za izvajanje storitve pomoč na domu ne bo možno pridobiti
koncesije, pa lahko to storitev opravljate tudi izven mreže javne službe
in sicer na podlagi dovoljenja za delo, ki ga izda MDDSZ. V tem primeru,
bi morali celotne stroške kriti neposredni uporabniki kot samoplačniki.
Pogoje za pridobitev dovoljenja za delo podrobneje opredeljuje Pravilnik o
opravljanju socialno varstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo in
vpisa v register (Ur. l. RS, št. 3/2006). V navedenem Pravilniku so v 4.
členu navedeni pogoji, ki so potrebni za pridobitev dovoljenja za delo. Med
drugim je potrebno predložiti izjave o poznavanju standardov in normativov
storitve, vzorec dogovora, mnenje Socialne zbornice itd. Posebna strokovna
komisija po pridobitvi popolne vloge izda dovoljenje za delo. Na podlagi
pridobljenega dovoljenja za delo se vloži na občino predlog za izdajo
soglasja k ceni storitve. Na podlagi občinskega soglasja k ceni storitve in
dovoljenja za delo vas MDDSZ vpiše v register, kar je pogoj za začetek
opravljanja dejavnosti izven mreže javne službe.
Določila v zvezi s potrebno strokovno izobrazbo za opravljanje te
dejavnosti so navedena v 69. in 70. členu Zakona o socialnem varstvu ter
6. členu Pravilnika o standardnih in normativih socialno varstvenih
storitev. Iz navedenih členov je razvidno, da je za vodenje, koordinacijo
in podobne aktivnosti za izvajanje storitve pomoč na domu potrebna najmanj
višješolska izobrazba, za neposredno izvajanje storitve pomoč na domu
srednja poklicna ali srednja strokovna šola, ki izobražuje za socialno
oskrbo ali nego. Pravilnik o standardih dopušča za neposredno izvajanje
pomoči na domu tudi osnovnošolsko izobrazbo pod vodstvom strokovnega
delavca, s tem da je v takem primeru potrebno dodatno usposabljanje.
V upanju, da smo vam uspeli predstaviti okvirne pogoje za izvajanje
socialno varstvene storitve pomoč na domu, vas lepo pozdravljamo!
LP
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
maš tud ljudi z demenco in tečne. pa kdaj pa kdaj znajo kakca namazat povsod.. v glavnem kar pripravi se na svašta. vem pa da je težko. so mi govorile negovalke, da jim nekateri tud kozarca vode nočjo dat in ne pustijo da grejo na wc pri njih. tako da nas majo ful rade, ker jim tudi malico pustimo pojest pri nas (valjda da bomo). 
A mi lahko katera še pove,kje potem jaz pridobim te ljudi,starejše,kje dobim njihov seznam,...da potrebujejo nego,oskrbo,prevoz do zdravnika,po nakupih,...a to poteka prek CSD,ali zdr.doma ali mi zavod kaj posreduje...a lahko v dogovoru s kakšnim zdravnikom - recimo njegove paciente rihtam,če patronaža ne obdela vse? Kako je potem s tem? Na koga naj bi se obrnila? Ker ko sem delala v zd.domu ( pripravništvo), je bilo res veliko teh starih ljudi,od katerih potem poslušaš,joj pa ne morem takrat prit na prevez,nimam prevoza, pa ne morem takrat na kontrolo ker sem sama doma....in to me zanima,kako lahko js potem tem ljudem pomagam? Sej vem da je mogoče "smešno"da to sprašujem,samo rada bi izvedla čim več. 
Nisem mislila nič slabega z napisanim
Boh vedi, kok ur je zapravu za registracijo!
