SaaS
|
Moja dva sta leto in pol narazen, zdaj sta že 3,5 in 5 let stara. Ampak si predstavljam naporne dneve pri tistih mesecih. No saj so še vedno kakšni naporni dnevi tudi zdaj, da te potolažim ... Tudi meni se ne zdite neka posebna družina s posebnimi problemi. Pač družina z dvema majhnima otrokoma z maajhno razliko, saj to smo hotli, ane ? Meni zelo pomaga nek red, rutina, ustaljen ritem. Meni najbolj paše in tudi otrokom. Ko pridemo iz vrtca okoli 4h, najprej kakšno urco posvetim samo njima. Ali smo zunaj, če je lepo, ali notri kaj delamo, rišemo, sestavljamo, se s kockami igramo... Potem pa ju pustim same in grem jaz kuhat. Vmes moram že kaj skočit popravit kakšno kocko, ampak načeloma sta se pa navadila, da takrat mamica kuha. Potem jemo in potem je že kmalu risanka na tv. Po risanki gremo počasi pospravljat. Potem knjigico beremo, nato se umit in zrihtat za spat. Čisto na koncu pa vesta, da jih čaka še ena risanka. Potem pa spat. In nekako kar sprejmeta te stvari, ker ne težim vsakič z nečim novim... Tudi meni tako najbolj paše, ker vem, da bom imela potem čas še za to in to, ali pa vmes ko se onadva igrata lahko naredim še to in to. Onadva vesta, da zdaj nimam časa, potem ga bom pa imela in bomo brali... Nam to ful pomaga. Jasno kdaj odtopamo, se ne držimo kot pijanci plota. Ko kam gremo, takrat se ne igramo. Če zvečer od kje pridemo pozno, pač knjigice ne beremo itd. To da starši kdaj zavpijemo, se meni ne zdi katastrofa. Si ne predstavljem kakšen karakter bi morala biti, da me res nikoli ne bi spravila iz tira in bi vedno vse mirno v tihem tonu razlagala.. Jasno ne vpitje cele dneve, to res ni rešitev. Kar se knjigic tiče in trganja, sem pa jaz kar huda. To pa ne pustim. Če se po nesreči strga, zalepimo, ampak razložim, da je treba pazit. V sobi imata knjige tako zložene, da so na spodnjih policah kartonke (zdaj že skoraj neaktualne), višje pa so "prave" knjige, katerih ne dosežeta. No zdaj sta se naučila pristavljati stol, ampak zdaj tudi že vesta, da se jih ne trga... To da enkrat nekaj strga, razreže, uniči, se mi ne zdi posebej nenavadno. Pač poskušajo različne stvari. Ampak, ko se jim pa razloži, potem je pa treba to upoštevati, drugače pa tega več ne bo... Risanje po steni se je pri nas že nehalo. Je bilo tudi eno obdobje. Pa sva jih kregala ampak se nisva zato preveč sekirala, bomo že prebelili.. Zdaj bi nalepke povsod lepila, pa smo se tudi zmenili da ne kjerkoli, oči je pokazal en del stene (za vrati , da se ne vidi), kamor lahko lepita in zdaj sta onadva srečna, midva pa tudi. Jim pa vsesorte pade na glavo. Počakaj, s čim se boste še vse ukvarjali...
|