katipi
|
Abbey, saj gre, veš, samo res se moraš odločiti in se potem držati. Zdaj imam -11, rada bi spravila dol še vsaj 2x toliko. Sem namreč pri precej okroglih  , no, zdaj že malo manj.  Saj vem, lahko je govoriti, ko ti enkrat zalaufa, ampak, verjemi, da me je pošteno strah tistih takotežkopremagujočih kriz  , ko res trpiš, ker si kratiš uživanje v hrani.  Včasih sem še sama sebi tečna. Bojim se tistih mesecev po dieti, ko se začne vse vračati nazaj. Temu bi se tokrat rada izognila. Zato sem tudi začela z nordijsko hojo; z  greva skoraj vsak večer hodit. Otroke dava spat, babico za varuško, midva pa ven. Do sedaj sva prehodila okroglih 70km, povprečno 7 km na dan.  Meni je čisto dovolj, sem pa precej bolj razgibana in dosti lažje premagujem kilometre. Znucala sem že ene teniske in včeraj sem si kupila nove, bolj podložene, da ublažijo korak, ki bodo menda zdržale kaj dlje.
Tebi in vsem ostalim, pa tudi sebi, želim, da bi se nam posrečilo doseči zadane cilje.
|
Natisni
Neverjetno, kako lažja je hoja s palicami! Kako bo jutri, pa ne vem... Najbrž sploh ne bom mogla stopiti na noge, tako me bodo bolele... 
Pa se strogo držiš?Jaz ob vsej te repi (sploh zjutraj
) pa jajcih pa...Komaj čakam da bo ponedeljek, da lahko kaj drugega pojem.
, vendar kolikor se da močno popivnan s papirnato brisačko. Sledi samo še skleda zelene solate za večerjo. Potem pa pot pod noge... 
