nejcko
|
IZVIRNO SPOROČILO: altati IZVIRNO SPOROČILO: nejcko Altati, super za vas oz. tvojo hčerko. Malo je takih, ki se ne bi pritoževali nad količino brezvezne snovi. Očitno imate res srečo z učitelji oz. šolo. Tudi to je najbrž res...ker v to sem pa prepričana, da ogromno zavisi od učitelja...ne samo od učne snovi, ki je predpisana. Določeno snov se lahko otrokom predstavi na zelo različne načine. Tudi Prešernov Krst ob Savici in Gregorčičevi Sočo se da predstaviti na priljuden način.... Je že Gina odgovorila in se strinjam z njo. Marsikaj se da, določenih stvari pa niti pod točko razno ne. In sem sodita prav Gregorčičeva Soča in Prešernov Krst (no, v bistu Uvod h Krstu). Krasno se da razložiti Prešernovega Povodnega moža in Turjaško Rozamundo (celo otroški slikanici obstajta), pa celo npr. Ob železni cesti bi se dalo in Pod Oknom, pa Nezakonsko mati ... vse to se da fino razložiti in učenci razumejo, celo fajn jim je, kljub arhaičnosti jezika. Ker so v tistih letih, ko imajo realno izkušnjo z zaljubljenostjo, ko vedo, kaj je prevzetnost (razredna važička in to ), ker so v obdobju izrazitega čustvovanja (in moraliziranja). Krsta pa ne. Ker, pod prvo, nimajo pojma, kaj je pokristjanjevanje (s tem pojmom se srečajo šele leto kasneje), ker nimajo blage veze o domovinskih čustvih in z njimi povezanimi čustvi kulturne, verske pripadnosti, ker nimajo blage veze o idealih (imajo pa o živečih idolih, to pa ja), o tovarištvu, slogi, žrtvovanju. Nimajo in konec. In jim lahko tumbaš tako in drugače, ne razumejo. Ne dojamejo. Ne začutijo. Rezultat 4-urnega dela je le, da vedo, da je Prešeren napisal en popolnoma nerazumljiv in totalka zatežen Krst, da se tam nekaj pobijajo in da je Črtomir tisti "tagrdi", ki je vse skupaj zakuhal in na koncu pobegnil. Približno enako je z Gregorčičevo Sočo. Če primerjamo nas in osnovnošolsko nabijanje z NOB; večina letnic je šla mimo nas, ker so bile balast. Ostalo pa je vse tisto, kar smo takrat poznali iz svojega okolja, družine. NOB je bila naša realnost v obliki babic in dedkov, ki so nam pripovedovali o vojni. V obliki filmov, ki so bili vsako soboto na sporedu. V obliki zgodbic o partizanki Bredi in ovčarju Runu ... NOB je bila naša realna izkušnja. Zato smo to snov fajn dojemali. Nismo pa dojemali npr. Rimljanov. Smo vedeli marsikaj o njih, ampak zgod. pomen njihove civilizacije nam je bil jasen šele v SŠ. No, tako nekako. So temelji, na katerih se zgradi osnova in na njej detajli (balast). Hiša se ne začne graditi pri strehi. Temelj otrok je njihova realnost, materialna in čustvena, vse ostalo je presežek, ki ga nimajo na kaj obesiti. Manjka osnova - logično in abstraktno razmišljanje, ki pa se razvije nekje po 16. letu.
< Sporočilo je popravil nejcko -- 6.1.2010 1:19:14 >
|