Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: end1 IZVIRNO SPOROČILO: Gina NI ok če pretiravaš v posedovanju drugega človeka, pa čeprav gre za tvojega lastnega otroka. V posedovanju smo različni samo toliko, kot imamo radi sebe. Bolj se maramo, manj posedujemo in obratno. pa zato, ker 10 dni starega otroka nisem želela podajat iz roke v vroko nisem posestniška in sebe imam kar precej rada. Avtorico pač razumem, kot lahko tudi tebe, si pač drugačna, in sama sem tudi bila zelo ponosna na svoja otroka, niso mi pašali obiski in nisem bila nič žalostna če jih ni bilo, bolj vesela kot ne. lahko sem se odpočila, otrok je mel svoj mir, ker mislim, da ga potrebuje. upam, da to ni posesija, ker drugače bo treba k DR. Eh end, eno je eogcentrizem, pa na tak način kao sebe "rad imet", kar v bistvu to ni, drugo je pa v resnici rad imet. Če imaš sebe res rad, se ne počutiš ogroženega od nikogar, niti ne čutiš, da bi bil tvoj otrok ogrožen od koga, če ga le ta malo pocrklja. Tukaj v bistvu ne govorimo o podajanju iz rok v roke, ampak o normalnih obiskih, ki so v razumnih količinah (kolikor pač komu ustreza), primerno razsvetljeni (beri umiti, znajo rokovat z otrokom, niso kužni karkokoli...) in so seveda tebi ljubi ljudje (če ne jih ne vabiš menda na obisk). IN še enkrat poudarjam - ena stvar je, če na splošno nisi družaben in se filaš s samoto, v tem primeru je logično, da imaš rad mir zase in za otroka, druga stvar pa je, če apriori ne zaupaš ljudem, ker so "nevarnost za otroka" že kar tako, ker obstajajo. In v tem postu govorimo o tem, ne pa o prvem. Kakšna si ti ne vem, niti ni važno. Prav gotovo pa tistim, ki so zelo obremenjeni s svetom in s tem, da so ogroženi od ne vem koga in ne vem česa in posedujejo ljudi, še zdravnik težko pomaga, v bistvu ne more - vsaj dokler ne sprevidijo, da je to zanič in da škoduje tako otroku, njemu in ljudem, ki ga obdajajo, in toliko časa je brez smisla jim kaj preveč dopovedovat, ker so kot junky-ji, ki trdijo, da niso zasvojeni. Tako da bom nehala razlagat.
|