|
uškinamama -> RE: "Nočem te več v firmi." (31.12.2009 9:19:48)
|
Krivdni razlog
ZDR opredeljuje krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v tretji alinei prvega odstavka 88. člena in sicer kot: kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Kdaj odpovedati pogodbo o zaposlitvi redno iz krivdnega razloga in kdaj izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi je vprašanje, ki se nam pogosto zastavlja. V obeh primerih gre za kršitve obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi oziroma iz delovnega razmerja, te kršitve pa imajo lahko različno intenzivnost ali pa imajo glede na relevantne okoliščine različno intenzivne posledice. Da pogodbo o zaposlitvi izredno odpovemo, mora biti kršitev pogodbenih obveznosti tako huda, da ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
Potrebni dokumenti:
-
opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve
Delodajalec ne more že pri prvi kršitvi obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi delavca redno odpustiti iz krivdnih razlogov, pač pa ga mora pisno opozoriti na izpolnjevanje delovnih obveznosti ter o možnosti odpovedi v primeru ponovne kršitve v obdobju enega leta (ali najdalj v obdobju dveh let, če daljše obdobje določa kolektivna pogodba). V primeru ponovno kršitve, ki pa ni nujno istovrstna , lahko delodajalec prične postopek redne odpovedi iz krivdnega razloga.
Drugi odstavek 83. člena ZDR določa, da mora delodajalec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga delavcu omogočiti zagovor. Omogočiti ga mora v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni. V primeru, da se delavec ne odzove na vabilo na zagovor ali delavec zagovor izrecno odkloni, lahko delodajalec nadaljuje s postopkom odpovedi tudi brez zagovora.
V pisnem vabilu na zagovor mora biti naveden obrazložen razlog, zaradi katerega delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ter datum, ura in kraj zagovora. Vabilo na zagovor mora delodajalec delavcu vročiti osebno oziroma po pravilih pravdnega postopka. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba.
Zapisnik o zagovoru naj vsebuje uro, datum zagovora, vse pristone, navedbe, ki jih je podal vabljeni in eventuelne priče ter njihovi podpisi.
Tudi v primeru odpovedi iz krivdnega razloga ima delavec pravico v postopek pritegniti sindikat, katerega član je ob uvedbi postopka. Sindikat lahko poda svoje mnenje v osmih dneh. Sindikat lahko v osemdnevnem roku nameravani odpovedi nasprotuje, s pisnim in obrazloženim mnenjem, če meni, da za odpoved iz krivdnega razloga ni utemeljenih razlogov, ali da postopek ni bil izveden skladno z določbami ZDR. V takšnem primeru prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje, načeloma do preteka roka za sodno oziroma arbitražno varstvo.
Odpoved pogodbe mora biti podana v pisni obliki, v okviru objektivnega (vezan na trenutek, ko razlog za odpoved nastane) in subjektivnega (vezan na trenutek, ko je delodajalec izvedel za razlog za odpoved) roka za podajo odpovedi. Subjektivni rok je šestdeset dni, objektivni pa šest mesecev. V primeru, da ima kršitev vse znake kaznivega dejanja lahko delodajalec poda odpoved v 60 dneh, ko je zvedel za kršitev in ves čas, ko je mogoč kazenski pregon.
Odpoved mora vsebovati pravno podlago in odpovedni razlog, natančno obrazložitev oziroma utemeljitev razlogov za odpoved ter pravni pouk, ki vsebuje opozorilo o pravnem varstvu in opozorilo o pravicah delavca iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti
|
|
|
|