Anonimen
|
Veš Gina, me je prav zbodlo, to o otrocih projektu.
Midva sva vse planirala. Najprej faks, pol služba, pol stanovanje, pol k bo vse zrihtano pa otroci. Vmes so bili še starši - oboji - češ med faksom pa nikar otroka!!!! A sta nora?!!??!
Jaz sem so otroka želela že tam nekje od 24,25 leta. Moj pa: je treba še to, pa še to, pa magisterij, pa doktorat, pa služba, pa pol čakat mojo službo, pa pol čakat mojo bolšo službo, ker una v javni upravi ni bila dovolj donosna, pa pol čakat, da se v službi mal naprej pride, pol pa kupit stanovanje.... in ko so bili vsi pogoji zagotovljeni, je nekega poletja ugotovil: zdaj sem pa zrel za otroka. In to je bil še en projekt. Mene je ob ideji o otroku kmal pobralo od sreče, ker sem mislila, da teh besed v žeivljenju ne bom dočakala, ker je bilo potrebno vedno nekaj prej naredit.
In potem je bil otrok še en projekt, ki pa žal ni ratou. 2x ss, pa je spokal kufre in šel.
In za adijo je še reku, da so bili otroci pač še en projekt, po stanovanju in normalno nadaljevanje zastavljenega.
Jaz sem ostala sama stara 31 let, brez otrok in partnerja, ker je bilo vedno treba delat vse po reglcih... Pa se včasih vprašam, če ne bi bilo bolje, da bi mela otroke taktrat, ko sem bila zanje pripravljena, čustveno in osebnostno, ne pa čakat neke idealne materialne pogoje. In konec koncev, kaj bi bilo če bi sedaj midva imela otroke. Imeli bi vse, kar se lahko kupi in ima, oni sami bi bili pa samo še en projekt svojega očeta...
Halooo????
Kam gre ta svet?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
