mika
|
IZVIRNO SPOROČILO: bskrle Seveda otrok v vrtcu napreduje, napreduje tudi v domačem varstvu, če se z njim kdo ukvarja. Točno tako...naša je šla z 2.5 let v vrtec, je znala veliko, sama se je oblačila...skratka za svoja leta zelo samostojna. Ker sem ji veliko brala je imela bogat besedni zaklad in to je vzgojiteljica vedno poudarjala, tako da so jo pustile, da je sama pripovedovala pravljice otrokom pred počitkom. Ko je prišla v vrtec je pomagala obuvat in oblačit otroke, ki so bili starejši od nje...vzgojiteljica se je hecala, da je njena podaljšana roka... Ne morem reč, da je to vse moja zasluga, ker je največ odvisno od otroka, tako kot ne bi mogla reč, da bi bila zasluga vrtca, če bi hodila od začetka. Je pa super, če prideš v vrtec z vzgojiteljicami (HB je večinoma tako), ki na pozitiven način vzpodbujajo otroke. Naša pupa je super uživala dve leti, letos, ko je prišla k drugi vzgijiteljici pa ji je totalno padla samozavest, njena stiska se je kazala tako, da ni več upala govrit odločno, ampak skozi zobe, z očkami je začela migat, ni hotla počivat, skratka čisto se je spremenila. Sva zahtevala z možem sestanek. Na začetku sva morala vzgojiteljico pošteno preglasit, da naju je sploh hotla poslušat, potem ko pa je videla, da svojo hčerko poznava v detajle, smo začeli težave reševat in od takrat naprej je zadovoljna in tako sproščena, da celo spi v vrtcu . Najprej sem mislila, da je pač naša pupa tako občutljiva, nakar izvem od ostalih staršev, katerih otroci so prvič letos prišli v to skupino, da so tudi imeli težave, ker se je vzgojiteljica drla itd. Tudi oni so zahtevali sestanek in se je po tem stanje izboljšalo. Če imaš super vzgojiteljice, kar smo mi imeli dve leti, lahko pričakuješ najboljše. Lahko pa imaš smolo in naletiš na obupno. Sreča pri nas je ta, da smo se z našo le uspeli pogovorit, tako da je sedaj tako kot mora bit.
|