|
jana84 -> RE: II pričakujemo januarja 2010 (19.1.2010 11:01:06)
|
Super laliela, glede sporočilca, če se ti tako zdi fajn. Jaz ne vem več kaj narest glede "obveščanja" staršev glede nosečnosti. Imam tako slabe izkušnje z mojim očetom, da mu do 3meseca, ko je vsaj največja nevarnost mimo niti ne bi povedala. V prvi nosečnosti mu pač nisem povedala, ker sem nameravala najprej na pregleda, pol pa nas je nepričakovano presenetil SS in sem mu seveda povedala, ko sem se v bolnišnico zvečer ob 20h odpravljala...Živimo v isti hiši namreč. No, v drugi nosečnosti, sem mu spet morala povedati, ker sem imela odrejeno strogo počivanje na začetku (6 teden). HB se je ta nosečnost dobro končala. Vendar kljub temu, da sem rekla, da če lahko zadrži zase vsaj še nekaj časa, tega ni storil in me čez kakšen teden kliče stara mama in vpraša da kako sem (glede da sem noseča). Jaz samo [sm=zmeden.gif]?! Hja no. No, v 3.nosečnosti sem rekla, da počakamo do prvega pregleda da vidimo kako in kaj bo. Na pregeldu je bilo vse v redu in sem mu tud povedala, da bo dobil še kakšnega nagajivca v hišo. Seveda sem ga prosila, če lahko ne govori o tem okrog, zaradi vseh mojih situacij... In nekako je žena od njegovega strica čez 3mesece vedela za mojo nosečnost...Halo!? Jaz pa vmes izgubila pikico. Si predstavljaš kako je ko te kar eden vpraša, kako se kaj držiš glede na nosečnost! Te pa že kakšna 2meseca ni več?! Tako sem bla jezna, da niti ne vem če mu bom povedala ko bom naslednjič noseča, dokler sam ne ugotovi, da mi trebuh nenormalno raste...Sem prav razočarana...Ampak to je zgolj moja zgodba...Tudi jaz bi z veseljem povedala celemu svetu, če ne bi imela slabih izkušenj! Ker izgubo in konec nosečnosti je težje povedati kot pa samo nosečnost...
|
|
|
|