Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: ajsek IZVIRNO SPOROČILO: Repka Dvigala bi telefon le v primeru, če bi bila tako dogovorjena. In bi bil obvezen tudi dogovor, da koga o tem dogovoru tudi obvesti. Kaj pa nekaj let nazaj, ko mobitelov še ni bilo in smo uporabljali stacionarne telefone? Takrat si pač dobil tistega, ki se je javil, se lepo predstavil in povedal, s kom želiš govorit. Danes so pa mobiteli očitno za nekatere svete krave, bognedaj se ga dotaknit, ker s tem posegaš v posameznikovo intimo. Jaz ne vem, kaj bi storila na njenem mestu. Verjetno bi zmogla zgolj odložit, ne da bi kaj rekla. Definitivno se mi pa ne bi zdelo, da je napaka na moji strani, ker sem se javila na telefon. Če bi me kdo lahko upravičeno nadrl, je to lastnik telefona, ne pa nekdo tretji. No tkole. Včasih je bilo tako, da je bil telefon stacionarni družinski in je bil namenjen celi družini. Tako kot sem pisemske pošiljke vročajo na posameznike ali pa na družine in če se posameznik strinja, da lahko tudi kakšno priporočeno podpiše, je to pač ok, če je stvar naslovljena na družino, jo pač odpre kdorkoli že lahko. Če imam sama gsm od šefice, pričakujem pač šefico na telefonu, ne pa neko iks osebo (omenja tudi službene stvari). In če je to tako, je to treba jasno dati vedeti. Če je pa gsm skupen, pa je vseeno, kdo dvigne telefon. In če sama nisem dogovorjena in se ponekod tudi dogaja, ker nimajo dorečenega, da recimo tisti, ki dvigne telefon, morda tudi kakšno stvar zafrkne. Zato se mi zdi pač to stvar tistega, ki poseduje telefon, pa tu ne gre za to, da bi kdo kaj skrival, ker bo itak povedal, če je zaupanje, temveč, da je če ni nekih dogovorov, potem tudi meni ne bi bilo všeč, da mi nekdo dviga telefon. Drugo je, če bi bila bolna in bi rekla, prosim da dvigni in povej ali mi potem podaj telefon. Morda sem alergična zato, ker recimo, ko sem bila mlajša, so doma odpirali mojo pošto, ki je bila naslovljena name, kar se mi zdi pravilno, da naj bi bila prva, ki bi zvedela za novico, ne da jo vsi prevohajo in jo na koncu šele sama zvem. Kolikokrat pri nas doma zvoni telefon (gsm), pa mal na glas sporočim, da zvoni in pokliče človek nazaj. Nikdar pa ne dvignem brez dogovora. Ne vem, če bi njen dec povedal prijateljem, da če se javi njegova deklina, naj pač zaprosi njo, ker morda ne bo on dosegljiv, tudi reakcije ne bi bile čudne. Nikdar tudi ne bom nekoga spraševala, če mu lahko dvignem telelfon, morda bom vprašala, kaj naj storim, če zvoni, ali ga naj pokličem ali kaj takega in če mi bo dovolil, tako kot sama njemu, potem bova dvigala telefon eden drugemu, drugače pa ne in si bova kasneje povedala. Stacionara je pa vedno veljala nekako za družinski telefon (torej za vso družino, kjer jih je v njej lahko tudi 10, kjer ima tudi teh 10 ljudi do tega dostop).
|