barni
|
Rodila dvakrat, moja druga hcerka je na tem svetu edinka.
Se tudi jaz sprasujem, ce bi sla se v tretje cez vse to, pa mislim, da ne bom sla. Moj itak pravi odlocno ne, dve sta dovolj, s tem, da smo imeli cel kup zdravstvenih tezav in seveda psihicnih.
Malo mi je seveda na trenutke tudi bed, ko si mislim, da sicer ima sestrico, pa ne tukaj in da to itak ni tako, kot ce bi bila tukaj, samo po drugi strani si pa ne predstavljam, da bi bi imela se enega. In ja super mi je, ko je ze tako velika in samostojna, pa je tudi stara sele 2 leti!
Sama imam brata, s katerim se ze od majhnega ne razumeva, ker je bil zajedalec, vedno pac v srediscu mamine pozornosti, pac mamina maza, kar je se sedaj. Okoliscine so nanesle, da sem mu vecinoma jz resevala rit, sedaj pa naceloma govoriva samo ce je kaj nujnega, sicer pa nimava komunikacije.
Jaz ne dam veliko na sorodstvene vezi, so me v kljucnih trenutkih najbolj razocarali. Zaneses se lahko samo nase in tole s tem, da imata drug drugega je lari fari. Nikoli ne ves kaj se bo zgodilo v prihodnosti.
|
Natisni
JAZ ga rodim, JAZ ga vzgojim, JAZ se odpovem marsičemu zaradi tega... 
tako da lahko rečem, da so tehnične težave krive, da je moj škrat edinček... Želja je še vedno prisotna, da bi imeli še eno štručko, če vprašate škrata, bi rekel: ZDEJ TAKOJ :) 
drugače verjetno sploh ne bi preživeli. 
