|
aluš -> RE: le en otrok.. (23.11.2009 7:57:05)
|
Jaz imam sicer dva, pišem pa tole zato, da ti povem, da imaš še čas za drugega.
Tudi jaz sem bila kar nekaj časa mnenja, da bomo imeli enega.
Že preden sem imela prvega, sem mojemu rekla, nekaj v tem smislu, da bi imela enega otroka, o dveh niti nisem razmišljala.
No, potem sva dobila prvega dojenčka. Nosečnost v redu, porod lahek in hiter, dojenček pa obup. Mi tud na kraj pameti ni prišlo, da bi razmišljala o še enem.
Potem pa je dečko rasel, bil skoz bolj priden, pač sem se res trudila z njim in veliko mojih živčkov vložila v vzgojo. Ko je bil star tam malo manj kot šest let, sem začela opažat, da imam kar naenkrat preveč časa, da se pol preveč vtikujem v otroka. Skratka začela sem ugotavljat, da ne bo dobro, če bo ostal edinček. Istočasno je bila noseča moja sestra, moj je dobil ene napade po še enem otroku. Jaz sem sicer imela en kup pomislekov glede financ, pa kje bo imel svojo sobo itd. Ampak na koncu sem se odločila tudi jaz za še enega. Tokrat sem sicer imela nosečnost, ki ni bila najbolj OK, dojenček pa je bil superca. Priden, res pol leta sploh nismo vedeli, da ga imamo. Tudi starejši sin ga je zelo lepo sprejel.
Tako, da ne na silo, kot je že ena rekla. Ta moda sedaj, otroci en za drugim čim prej, ne vem če ravno OK, mislim, da je to prišlo bolj iz tega, da se dolgo čaka s prvim otrokom in potem, če hočes imeti dva, tri, moraš pohiteti, da te ne prehiti tvoj starost. Ma jaz ne vem, pri nas imamo čist v redu izkušnje z večjo razliko. Počakaj, da čist pozabiš na plenice, dojenje, pa nočno vstajanje. Da se res spočiješ od tega. Potem te pa mogoče spet zagrabi. Torej,če te ne lovijo leta, se ti nikamor ne mudi.
|
|
|
|